God sv. Vida je bil po starem julijanskem koledarju na kresni dan. Zato je v starih rekih še omenjen kot najdaljši dan z najkrajšo nočjo. Takrat je najbrž nastal tudi splošno znani rek, da je “sv. Vid češenj sit”, ker so pač o kresu povsod zrele. Pravijo, da ta dan ne sme biti dežja, sicer bo slaba letina.

Kot enemu od štirinajstih pomočnikov v sili so se mu ljudje nekdaj priporočali pri boleznih živcev in oči. Za nebeškega zavetnika so ga imeli: lekarnarji, kotlarji, pivovarji, mutci in gluhci, viničarji in rudarji pa tudi odrski igralci in plesalci.

Upodabljali so ga na dva glavna načina: kot mladeniča s palmo in krokarjem, knjigo ali levom, in mučenega v kotlu ali s kotličem v roki.

Mučenca Vida prištevamo med najbolj češčene svetnike na Slovenskem. To je vidno že iz števila njemu posvečenih cerkva, ki jih je 41, od tega 16 župnijskih, večinoma takih, po katerih se imenuje tudi kraj (Šentvid, Sv.Vid).

Sveti Vid je zavetnik naše brezjanske bazilike. Ob njegovem godu bomo obhajali tudi obletnico vrnitve milostne podobe Marije Pomagaj iz izgnanstva med drugo svetovno vojno.