Na predvečer praznika svetega Frančiška Asiškega, 4. oktobra, frančiškovi redovi po vsem svetu obhajajo spomin njegove smrti – Transitus.

Redke cerkvene osebnosti so tako kot Frančišek Asiški vplivale na Cerkev in družbo zahodnega sveta.
Vse življenje je imel pred seboj en sam cilj, postati vedno bolj podoben Kristusu.
Dne 17. septembra 1224 se je svojemu Gospodu približal bolj kot kadarkoli prej, saj je med globoko molitvijo in v zamaknjenosti na gori La Verna začutil rane Jezusa Kristusa. To je v zgodovini Cerkve prva zanesljivo izpričana stigmatizacija.

Sveti Frančišek Asiški je prag večnosti prestopil ob sončnem zahodu, 3. oktobra 1226, na zeleni ravnini pod mestom Assisijem. Njegovo življenje je bila čuječa delavnost, ponižni dar ljubezni za brate, nenehno iskanje ubogega in križanega Kristusa v veri, poslušanju božje besede in vztrajni molitvi.

Na predvečer praznika sv. Frančiška smo tudi v baziliki Marije Pomagaj obhajali Transitus, spomin na prehod svetega očeta Frančiška v večnost.
Po sveti maši, ki jo je daroval p. Viktor Papež, so bratje frančiškani obhajali Transitus. S pesmijo in Božjo besedo so počastili spomin na ustanovitelja reda, svetega Frančiška Asiškega.
Ob koncu slovesnosti je p. Krizostom Komar, gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah, podelil blagoslov z relikvijami sv. Frančiška.

»O, moj Bog, dopusti mi, aleluja,
da bom Tvoj glasnik miru, aleluja.
Kjer ljudje mrzijo se, aleluja, naj prinesem jim srce, aleluja.
Tam kjer dvomijo o vsem, aleluja,
Naj jim vere luč prižgem, aleluja.«

Pripravila: UV