Skozi ves praznični dan so k Mariji Pomagaj prihajali številni romarji. Tudi danes peš, iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev. K popoldanski sveti maši so priromali iz Rečice pri Savinji.
Peš romanje je vedno prav posebno doživetje. Srečanje s samim seboj, s potjo, ki je v bistvu cilj. In ko ga na koncu res dosežeš, je občutek vedno nepozaben. Kljub morebitnim žuljem, bolečim sklepomin mišicam. Tako so zagotovo čutili tudi številni romarji, ki so na največji Marijin praznik peš priromali k Mariji Pomagaj. Tako so tudi romarji iz Rečice pri Savinji, ki vsako leto že 30 let, na Veliki šmaren romajo k Mariji Pomagaj. Romanje je lani odpadlo zaradi uničujočih poplav, ki so zajele Zgornjo Savinjsko dolino.

Po dvodnevnem romanju so z veseljem prispeli na trg pred baziliko, kjer jih je sprejel p. Krizostom Komar, gvardijan frančiškanskega samostana Brezje, ki tudi izhaja iz Rečice ob Savinji.
Sveto mašo ob 16. uri je na trgu pred baziliko daroval p. Krizostom, ob njem je dsomaševal g. Simon Obrulk. Romarji so tudi popoldan napolnili trg pred baziliko Marije Pomagaj. Ob koncu svete maše je ga. Romana Bider prebrala pismo, ki ga je romarjem iz Rečice namenil celjski škof msgr. Maksimilijan Matjaž.

Pripravila: AEF