Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu, kamor so ga prinesli vzhodni menihi, pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.
Mali šmaren je v naših krajih zelo priljubljen praznik, o tem priča tudi veliko število vernikov, ki romajo v cerkve, posvečene Materi Mariji. K Mariji Pomagaj so danes priromale številne skupine, iz različnih koncev naše domovine in tudi tujine. Osrednjo slovesnost ob prazniku je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj ob 10. uri daroval koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob njem je somaševal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič, ki je v uvodu pozdravil številne romarje ter se škofu zahvalil za darovanje svete maše.
»Danes se vsa Cerkev veseli praznika rojstva blažene Device Marije. Kot vsak človek, je tudi Marija sprejela svoje telo kot oblačilo za Svetega Duha. Naše telo je namreč tempelj, v katerem prebiva in živi vsemogočni Bog.« Je uvodoma v pridigi poudaril škof Peter Štumpf.
V nadaljevanju je škof Štumpf spregovoril o sprejemanju in ljubezni do sočloveka: »Zelo težko je sprejeti nazaj v svoje srce človeka, v katerega podvomimo. Najbrž imamo s tem vsi težave. Že samo ena sama beseda je dovolj, da se v nas prikrade ljubosumje in sumničenje. Ne da bi zares preverili, kaj je v resnici res, se mimogrede znajdemo v sovraštvu, ki pa zahteva takojšnja ali pa tudi poznejša povračila. … Ljudje smo zaradi izvirnega greha tako močno ranjeni, da nas mimogrede zanese v sovraštvo do osebe, ki smo jo zelo ljubili. Vsi si namreč močno želimo pravice in zadoščenja, vendar pa nas prav ta želja lahko napravi za sovražnike.«
»Ljubiti tudi tiste, ki so naši sovražniki ali pa nam niso simpatični, pomeni, da se na ustavljamo pri svojih upravičenih pravicah, temveč upoštevamo to, kar je dobro za njih. Ni dobro, da na slabo odgovarjamo s slabim ali na krivico s krivico. Jezus zahteva, da v sebi gojimo takšno razpoložljivost, ki privošči vse dobro tudi sovražnikom ali pa tistim, ki nam niso simpatični.
Molitev za sovražnike je največje in najbolj žlahtno dejanje ljubezni. Molitev namreč mehča srce, da si zaželi osvoboditve od vsake oblike sovraštva. Ko molimo, naše srce upodabljamo po Božjem Srcu, ki dopušča, da sonce sije nad dobrimi in slabimi. »
»Njen rojstni dan je tudi dan za odpuščanje, ko jo prosimo, naj nas osvobodi vseh slabih besed o Bogu in drug o drugem, in nas preobleče v novo obleko posvečujoče milosti. Tudi naša duša mora imeti lepo obleko. Danes se na Brezjah nekoliko duhovno očedimo, da bomo lepi odšli domov. Naj doma vidijo in opazijo, da smo bili pri nadvse lepi Mariji Pomagaj na Brezjah. Vsem želim blagodejen in lep praznik. Vas in vaše domače naj okrepi milost Božjega blagoslova in Marijine pomoči ter tolažbe. Z nami naj bo Mati Marija.« Je pridigo zaključil koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Ob koncu svete maše so duhovniki s spremstvom odšli v kapelo Marije Pomagaj ter z molitvijo počastili milostno podobo Marije Pomagaj.

Pripravila: AEF

Fotografije