1. septembra 1907 je škof dr. Anton Bonaventura Jeglič kronal milostno podobo Marije Pomagaj. Dogodka se vsako leto spomnimo s slovesnostjo, ki jo imenujemo Kronanca. Slovesno somaševanje je ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Ob njem je somaševal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič, ki je v uvodu v sveto mašo pozdravil številne romarje ter se škofu Antonu Jamniku zahvalil za darovanje svete maše.
Pomožni ljubljanski škof msgr. dr. Anton Jamnik je v pridigi najprej spregovoril o Mariji v našem življenju: »Marija Pomagaj nas povezuje, Slovence v domovini in v svetu. Obletnica kronanja je priložnost, da se zahvalimo Božji Materi Mariji. Marija je kraljica, ki nas vodi h Kristusu. Marijin pogled in Jezusov pogled, oba polna miline, nas vabita, da bi tu dosegli mir. Tu je prostor odpuščanja, sprave, predvsem pa moči in poguma, da bomo s svetega kraja, mogli zares imeti upanje.
V čem nam je Marija lahko zgled? Odprimo krila svojega srca delovanju Svetega Duha. Kot je Marija prisluhnila angelu, ki ji je prinesel sporočilu Boga. Jezus je z nami, je tukaj. Marija nas vabi, da Jezusa vabimo v svoje življenje. Nismo mi tisti, ki rešujemo probleme. Naš egoizem nas zapira vase, nas dela brez veselja. Zato smo povabljeni, da se naš jaz umakne. Takrat bomo videli, da so rešitve, ki jih podarja Bog.«
V nadaljevanju je podal štiri točke, ki so pomemben del našega krščanskega življenja: »Naučimo se sprejemati, pomoč, molitev, nasvet, darove Boga. Nismo sami. Tudi tu je lahko ovira naš jaz, ego. Osrednja stvar v življenju je, mi delamo, ampak ob tem je ključnega pomena, da Jezusa povabimo v svoje življenje. Ga prosimo za pomoč.
Zvesta molitev, da radi molimo, se pogovarjamo z Bogom in sprejemamo zakramente. Ustavimo se za molitev, vemo, Bog, da si tu, le ustaviti se moramo zate. Marija nam je pri tem zgled.
Zaupajmo, verjemimo dobremu Bogu. Zaupajmo v Božje delovanje. Največje dostojanstvo je, da smo Božji otroci, da se vračamo v Marijino naročje. Tam čutimo nek mir, zaupanje.
Ključnega pomena je tudi ponižnost. Če jaz postavljam sebe v ospredje, potem Bog nikamor ne more priti. Krhko, končno bitje smo, a z Božjimi darovi živimo in obdarimo drug drugega. Ozrimo se na Božjo Mater Marijo.
Naj Sveti Duh zaveje v naša jadra, da bo naše duhovno življenje pristno, da se bomo vračali v Marijino naročje. Tam je mir, korajža, upanje in veselje. Bodimo kristjani korajže in veselja. Umetnost življenja je pogovor, odpuščanje drug drugemu. Povabimo Boga v naše bližino. Naj bo ta praznik hvaležnost za dar življenja, za Marijo Pomagaj. Pri Njej čutimo milino, mir. Naj bodo naša jadra odprta za delovanje Svetega Duha, bodimo romarji upanja po poteh življenja.« Je pridigo zaključil škof Jamnik.
Ob koncu svete maše so duhovniki s spremstvom odšli v kapelo Marije Pomagaj in z molitvijo počastili Kraljico Slovencev, Marijo Pomagaj.

Pripravila: AEF
Foto: Janez Kotar

Fotografije