V jubilejnem letu smo se še bolj povezali v molitvi, ne le za nove duhovne poklice in za svetost duhovnikov, ampak tudi, da bi prav vsi kristjani, vsak v svojem stanu in poklicu, stopali po poti svetosti. Kakor se duhovnik posvečuje skozi služenje Cerkvi, tako se zakonca posvečujeta v zakramentu zakona in skozi družinsko življenje. Vsi pa smo udje Kristusovega telesa in potrebujemo drug drugega.
Molitveno uro, ki se je pričela ob 9. uri, so s petjem in sodelovanjem popestrile družine, prav tako tudi sveto mašo, ki je ob 10. uri sledila na trgu pred baziliko Marije Pomagaj. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ob njem je somaševal ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar ter 48 duhovnikov ljubljanske nadškofije. Pri sveti maši je sodelovalo preko 120 ministrantov, največje število v zadnjih letih.
“Na Brezjah smo se zbrali, ker hočemo kot naša krajevna Cerkev ljubljanske nadškofije izpolniti naročilo Jezusa Kristusa, ki je naša glava, naj prosimo »Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,37). Zavedamo se, da ni v naših močeh, da bi poskrbeli za vse, kar potrebuje Cerkev. Brez Gospodovega pošiljanja delavcev na njegovo žetev, žetev ne bo opravljena. Nekako tako, kakor če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji, če Gospod ne varuje mesta, zaman bedi tisti, ki straži, kakor pravi 127. psalm.” Je uvodoma v pridigi dejal nadškof Zore.
Letošnji molitveni dan za duhovne poklice poteka skupaj s srečanjem družin in o tem je v nadaljevanju spregovoril nadškof Zore: “Danes smo se prvič pri molitvenem dnevu zbrali skupaj z našimi družinami. V tej skupni molitvi naših družin in župnijskih občestev, predvsem ministrantov, je globok smisel. Drage družine! V vašem okrilju se rojevajo novi duhovni poklici. Najprej čisto dobesedno. Nihče ne more postati duhovnik, redovnica ali redovnik, če najprej ni bil rojen v družini, če najprej ni bil sprejet v družini; če v družini ni doživel, kaj pomeni brezpogojna ljubezen in kaj pomeni brezpogojno odpuščanje. Dragi starši, šele ko vi rodite in sprejmete otroka, se lahko začne delo za duhovne poklice. Staro teološko načelo pravi, da milost predpostavlja naravo. Drugače rečeno, da bi milost lahko delovala, potrebuje tudi naravne danosti. Da bi Bog lahko nekoga poklical v duhovni poklic, kateri koli že, se mora najprej roditi otrok, iz katerega bo zrastel fant ali dekle, ki mu bo Bog spregovoril na srce. Včasih sem že povedal, da družina duhovni poklic rodi, župnija duhovni poklic vzgoji, škof pa ga lahko samo še posveti. A brez tistega začetka, brez rojstva v družini, župnija nima koga vzgajati in škof nima koga posvetiti.”
“Na poseben način želim danes pozdraviti može in fante, ki so odgovorili na Božje povabilo in se pripravljajo na služenje Bogu in Cerkvi v diakonski in duhovniški službi. Dva izmed njih bomo sprejeli med pripravnike za diakonat in za duhovništvo, petim kandidatom za stalni diakonat bomo podelili službo bralca, enega bogoslovca bomo postavili v službo mašnega pomočnika. Dragi kandidati, slišali ste Božji klic in odgovorili nanj. V času priprave krepite svojo povezanost z Bogom, poglabljate prijateljstvo z Njegovo besedo in se učite, kako ljubiti Kristusovo Cerkev, ki je sveta in grešna. Zahvaljujem se vam za vaš odgovor na Božje povabilo. Ne vem, kako močno je v vaše življenje zadonel Božji klic: »Hodi za menoj!«
Moliti za svoj duhovni poklic zato pomeni, da prosim Boga, naj mi pomaga, da bom svojo poklicanost in poslanstvo v poročenost in v očetovstvo ali materinstvo živel v skladu z Njegovo voljo. Da bom mož ali žena tako, kakor Bog hoče. Da bom mama oziroma oče, tako kakor je Božja volja. Če bomo vsi mi v življenju začeli moliti, da bi spoznali in sprejeli Božjo voljo, bo Bog v tem svetu začel dobivati več prostora in vedno več ljudi bo sprejemalo njegova povabila in njegove klice. Začnimo torej moliti za to, da bomo vsi pripravljeni sprejeti in izpolniti Božjo voljo.
V svetem letu upanja, dragi bratje in sestre, ne nehajmo upati in tudi ne nehajmo moliti. Marija Pomagaj, posreduj naše molitve Sinu Jezusu, ki je na tvojo besedo v Kani naredil prvi čudež. Amen.” Je pridigo zaključil nadškof Stanislav Zore.

Po pridigi je nadškof Zore sprejel med pripravnike za diakonat in za duhovništvo, petim kandidatom za stalni diakonat je podelil službo bralca, enega bogoslovca je postavili v službo mašnega pomočnika.
Po sveti maši je sledilo srečanje nadškofa z ministranti, v nadaljevanju pa bogati program s festivalom družin.

Pripravila: AEF

Fotografije