Na koncu prilike Jezus predlaga prvaku farizejev naj ne vabi za mizo ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, ampak povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, ki ti ne morejo povrniti, da bo to res zastonjsko. Resnično povračilo bo dal na koncu Bog, ki vlada svetu: “ ... povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.” (Lk 14,14)

“Jasno nam je, da svet in Bog nimata istih meril za to, kdo je prvi in kdo je zadnji. Merila tega sveta, ki odločajo o prvih mestih so drugačna od božjih. Zadnje mesto pravzaprav predstavlja stanje človeštva, ki ga je ponižal greh, stanje iz katerega ga lahko reši samo učlovečenje Edinorojenega Sina. Zato je Kristus na svetu zasedel zadnje mesto, križ in ravno s tem ponižanjem na križu nas je odrešil in nas nenehno dviga in vodi proti nebeški domovini.
Ponovno vidimo v Kristusu zgled ponižnosti in zastonjskosti: od njega se učimo potrpežljivosti med skušnjavami, krotkosti med žalitvami, poslušnost Bogu med bolečino, v pričakovanju Njega, ki nas je povabil, da nam reče: ›Prijatelj, pomakni se više!‹, kajti resnična dobrina je biti ob Njem.
Sveti Ludvik IX., francoski kralj, ki je umrl 25. avgusta 1270, je uresničil to, kar je zapisano v Sirahovi knjigi: »Čim večji si, tem bolj bodi ponižen, potem boš našel milost pri Gospodu«. Tako je Ludvik zapisal v svoji duhovni oporoki svojemu sinu: »Če ti bo Gospod dal bogastvo, ne samo da se mu moraš ponižno zahvaliti, temveč dobro pazi, da ne postaneš slabši zaradi domišljavosti ali zaradi česa drugega, pazi, da ne se ne boš postavil nasproti Bogu in ga žalil z njegovimi darovi«.
Sveti Frančišek Asiški, ko je videl očeta, kako se je pehal za bogastvom, je po notranjem klicu izbral uboštvo, kar je bilo v očeh ljudi nesmisel in zavrženost. Zato se ga je odpovedal oče in tudi večina ljudi, ne pa vsi. Bog se ga ni odpovedal, ampak je navdihnil nekatere sodobnike, da so šli za njim. To pa je čudež. Kakor sveti Frančišek, tako tudi sv. Ludvik sta se borila proti grehu.
Bog tudi nas gleda širše in vidi v dno našega srca in ve, kdo ga v resnici poveličuje in se mu pusti preoblikovati v resnične njegove učence. In to dela človeka velikega. Borba proti grehu, hinavščini in narejenosti ter zvesta hoja po poti evangelija.
Ponižni se v človeških očeh zdijo slabotni in poraženi, dejansko pa so resnični zmagovalci, ker so edini, ki popolnoma zaupajo v Gospoda in poznajo njegovo voljo. Dejansko »Gospod razodeva svoje skrivnosti le krotkim […] zato ga ponižni poveličujejo.« (Sir 3,19-20) Moč ponižnih je Gospod, ne pa človeške strategije, ne človeška sredstva in logika tega sveta, preračunavanje, ne. Moč je Gospod.
Tudi Marija poje v Magnifikatu: »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke.« (Lk 1,52) Prav na to nas je opozoril Jezus v današnjem evangeliju: »Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 14,11) Mariji, hočemo danes zaupati sklep, da bomo živeli v skladu z evangelijem, da bi tudi mi izbrali ponižno in velikodušno življenje, ki ga je izbral tudi Jezus. Naj nas Jezus, po priprošnji Marije Pomagaj, naredi podobne sebi.”
Je v pridigi osrednje romarske svete maše, ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj, dejal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije