Spoštovane poslušalke in poslušalci Radia Ognjišče, na praznik Marijinega vnebovzetja, ko se veselimo Marijine slave v nebesih, bi z vami rada delila razmišljanje o moči besede. Moči Božje besede, ki se preko stvarjenja, učlovečenja do vstajenja, postavlja v vsak trenutek našega življenja. In na drugi strani, moči besede našega vsakdanjega sporazumevanja.
Božji besedi so velik pomen pripisovali že stari Egipčani. Verjeli so, da je pisavo hieroglife izumil njihov bog modrosti Tot in zato so jih imenovali “zapis božjih besed”. Ker so besede prihajale od bogov, so imele čarobno moč. Iz hieroglifnih napisov v grobnicah je razbrati prepričanje Egipčanov, da se z ohranjanjem imen ohranja v živem spominu tudi osebo samo. Zapis božje besede je bil dovoljen le peščici svečenikov, ki so prav zaradi tega v starem Egiptu imeli velik vpliv.
Tako kot stari Egipčani so tudi Kitajci pisavi pripisovali bajeslovni izvor. Zato so pismenke podrejene celi vrsti natančnih pravil, ki iz njih ustvarjajo pravo umetnost. V zapisih Budovih naukov so pismenke hkrati besedilo in okrasni element.
Božje razodevanje preko Besede ima odločilno vlogo v vseh treh monoteističnih verah, krščanstvu, judovstvu in islamu. Najpomembnejši praznik muslimanov, ramadan, se navezuje na čas, ko se je nadangel Gabrijel prikazal Mohamedu na gori Hira in mu naročil, da naj ponavlja, kar sliši. Besedilo Korana je namreč vklesano na kamnitih ploščah, ki se nahajajo v nebesih in Mohamed je besede Boga, kot njegov poslanec na zemlji, posredoval ljudem. Koran je dobesedna beseda Boga, a ne samo to, pomen božje besede se močno odraža v islamski arhitekturi in umetnosti. Kaligrafska pisava besedil iz Korana krasi tako mošeje kot tudi palače. Nekatere izmed najbolj poznanih in občudovanih dekoracij se nahajajo v palači Alhambre, v španski Granadi.
Začetki sveta in človeštva so povezani z Božjo besedo: »Bog je rekel: 'Bodi svetloba!’ In nastala je svetloba.« Je zapisano v prvi Mojzesovi knjigi, Genezi. (1 Mz 1,3) Ko je Bog rekel, je bil ustvarjen dan, bila je noč, bile so vode in kopno, zelenje in rastline. Bile so zvezde, luna in sonce, bile so živali in po svoji podobi je Bog ustvaril moža in ženo.
Na začetku je bila torej Beseda, ki je prišla od Boga in po Njej je vse nastalo. Božja Beseda daje življenje, kot je Življenje prineslo sporočilo angela Gabrijela Devici Mariji. Evangelist Luka napoved Jezusovega rojstva zelo lepo opiše in sklene z besedami: »Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje.« (Lk 1,38) Marija je s sprejetjem Božje besede omogočila učlovečenje Božjega Sina, učlovečenje iz katerega izhaja odrešenje.
Marijine privolitve in sprejetja Božje besede se vsak dan spominjamo z molitvijo Angelus, molitvijo Angelovega češčenja. Dokaj trdno izročilo meni, da je začetnik molitve Angel Gospodov frančiškan, blaženi Benedikt Sinigardi iz Arezza. Bogoslužni spomin na blaženega Benedikta smo obhajali pred dvema dnevoma, 13. avgusta. Njegovo bivanje v Sveti deželi in poslušanje mujezinov, ki so klicali k molitvi, ga je spodbudilo, da je svoje nadrejene v pismu pozval, naj se enako in večkrat čez dan spominjajo skrivnosti učlovečenja. Ob vrnitvi v Italijo je v svojem srcu nosil misel na angelovo oznanjenje Mariji. Ona je tista, ki je dopustila, da je Bog po njej izpolnil svoj načrt odrešenja. V ta namen je Benedikt ponavljal in druge učil besede, ki jih je nadangel Gabriel namenil Devici. To je bilo leta 1263. Pobožnost se je hitro razširila po redu manjših bratov, stoletja pozneje so papeži utrdili tradicijo molitve Angel Gospodov, v kateri še danes obnavljamo angelove Besede Mariji.
Danes obhajamo najpomembnejši Marijin praznik, dogodek, ko je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Naša Božja Mati ob svojem Sinu sije kot nebeška Kraljica. Bila je tista, ki je brez pomisleka sprejela Božjo Besedo in je tista, ki se v nebesih veseli na Božji desnici. Praznik Marijinega vnebovzetja je praznik upanja, da bomo tudi mi, s sprejetjem Božje besede v vseh trenutkih našega življenja, v večnosti nagrajeni z nebeškim mirom.
Bodimo drug drugemu veseli oznanjevalci božje besede, prinašajmo si mir, ljubezen, spoštovanje in upanje. Vsega tega nam mnogokrat žal primanjkuje.
Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«.
Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo.
Andreja Eržen Firšt