“Stara cerkvena pesem poje: »Mir Božji objema doline, gore, ko v cerkev hitimo ubogi ljudje, da Bogu potožimo svoje gorje.« K sveti maši prihajamo zato, da se naše srce umiri v Njem, ki se je za nas daroval in se še vedno darujemo na oltarju križa, da nas napolni z novo močjo, okrepi naše upanje in utrdi našo vero, da človeški nemir spremeni v veselje, da v vsakdanjem življenju nismo sami, spremlja nas Vstali Jezus Kristus.
O daru miru smo brali v današnji Božji besedi.
Prerok Izaija v prvem berilu Jeruzalemu napoveduje mir mesijanskih časov, kar pomeni polnost Božjega blagoslova, srečo, rešitev in pravičnost. Bog želi, da bi vsak človek bil človek miru in graditelj miru. Temelj miru je trdna vera v Boga in naša dejanja ljubezni, pozornosti, obzirnosti.
Orodje miru pa je opisano v drugem berilu, ko apostol Pavel govori o Kristusovem križu. Orodje miru je Kristusov križ, s katerim je učlovečeni Božji Sin podrl ločilno steno med Bogom in človeštvom. Jezus hodi pred nami, obložen s križem, mi pa mu sledimo. S tem križem se ponaša apostol Pavel, ker ve, da blagoslov za njegovo delo prihaja od Kristusovega križa. In zato pravi: »Nad vsemi pa, ki bodo živeli po tem pravilu, naj bosta mir in usmiljenje, kakor tudi nad Božjim Izraelom.« In ko je Jezus prinesel križ do konca, bil na njem umorjen, je prišel dan vstajenja in takrat je svoje učence prvič pozdravil: »Mir vam bodi!« Ta velikonočni mir Jezus želi, da ga njegovi učenci ponesejo v svet in jim da naročili, kako naj pozdravijo ob prihodu v vsako hišo: »Mir tej hiši!« Tu gre za mir srca, mir duše in mir vesti. To je mir, ki ti omogoča, da si lahko tudi sam v tišini. Če ni tega miru, potem človek potrebuje hrup, da z njim preglasi nemir in praznino v sebi.
Volk in jagnje sta si popolnoma drugačna in različna. Volk je napadalen, požrešen, krvoločen, nasilen. Jagnjetu pa je nasilje in razkazovanje moči popolnoma tuje. Tudi braniti se ne zna. In vendar ima nekaj, v čemer je močnejše od volka, sicer ne bi moglo obstati.
Jezus, ko je stal pred Pilatom, je bil kakor jagnje pred volkom. Pilat ima v rokah vse: oblast, razpolaga z zakoni, vojaštvom. Nima pa nečesa, kar ima Jagnje, ki stoji pred njim: resnice. Po resnici je Jezus visoko nad Pilatom. Jezus je jagnje tudi ko visi na križu. To umirajoče Jagnje ima zopet nekaj, kar okrog njega, volkovi, ki ga obdajajo, nimajo: ljubezni, odpuščanja. Z resnico, ljubeznijo in odpuščanje Jezus – Jagnje presega vse volkove.
Tudi nas spremlja volčje renčanje, ko se trudimo živeti po evangeliju, ko sledimo resnici, ko ljubimo in ko odpuščamo.
Naj nam Marija Pomagaj stoji ob strani saj v njene roke v molitvi izročamo vsa naša prizadevanja v hoji za njenim Sinom Jezusom.” Je v pridigi osrednje romarske svete maše na trgu pred baziliko Marije Pomagaj dejal rektor svetišča, dr. p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije