Danes obhajamo 17. nedeljo med letom, ki je obenem tudi Krištofova nedelja. Danes se še prav posebej zahvaljujemo za za srečno prevožene poti, prosimo za varno vožnjo v prihodnje. Pri Mariji Pomagaj blagoslov avtomobilov in drugih prevoznih sredstev poteka vsako nedeljo, po vseh svetih mašah.

Osrednji dopodanski sveti maši, ob 10. uri in 11.30 sta bili na trgu pred baziliko Marije Pomagaj. Tudi danes so skozi ves dan romarji v velikem številu prihajali k Mariji Pomagaj.
Sveto mašo ob 10. uri je daroval rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. V pridigi je spregovoril o današnji Božji besedi: “Pomembna lastnost molitve, ki jo posebej poudarja današnja Božja beseda, je vztrajnost, stanovitnost. Kako ganljiv je Abrahamov zgled molitve za grešno Sodomo. Njegova prošnja ne odneha, je hkrati otroško ponižna in je prvi večji zgled ter vzor prosilne molitve. Toliko časa trka na Božje srce, da v njem vzvalovi usmiljenje.
Abraham si upa vedno več, od petdeset pravičnih, ki bi zadostovali za preprečitev uničenja Sodome, preko petinštirideset, štirideset, trideset, dvajset do deset. Abraham skuša prodreti v samo srce Božjega usmiljenja.
To vztrajnost trkanja na Božje srce nam pokaže tudi Jezus v evangeliju, ki najprej pove o okoliščinah, v katerih je Jezus apostole naučil Očenaš. Oni že znajo moliti, saj recitirajo obrazce judovskega izročila, vendar pa si tudi oni želijo živeti isto »kvaliteto« molitve kot Jezus. V Njem vidijo in slišijo, da moli drugače in da se redno z nekom pogovarja in zato želijo vedeti, kako Jezus moli.
On jih namreč povabi k izkušnji molitve tako, da jih postavi v neposredno komunikacijo z Očetom in jim tako prebudi željo po osebnem odnosu z Bogom, z Očetom. Zato jim izroči molitev »Očenaš«, morda enega najdragocenejših darov, ki jih je zapustil med svojim zemeljskim poslanstvom. Očenaš hoče oblikovati naše bitje, nas uvajati v Jezusovo mišljenje. To pomeni ohranjati naše prijateljstvo z Bogom, z Očetom, ki bo, kakor nadalje pravi evangelij: 'dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo!
Starodavni 'puščavski očetje’ so po molitvi postajali Božji prijatelji, kakor na primer Abraham, ki je prosil Gospoda, naj zaradi tistih nekaj pravičnih prizanese mestu Sodomi (prim. 1Mz 18,23-32). Sveta Terezija Avilska je spodbujala svoje sestre z besedami: »Prositi moramo Boga, da nas za vedno reši iz vsake nevarnosti ter nas otme od vsakega zla. Naj bo še tako nepopolna naša želja, prizadevajmo si vztrajati v prošnji zanjo. Zakaj ne bi veliko prosili, saj se obračamo na Vsemogočnega«.
Molitev je dialog z Bogom, ki temelji na zaupanju: zaupanje pa izhaja iz gotovosti, da Bog ni tisti, ki daje dobrote tistim, ki ga najbolj prosijo, ampak Oče, ki ljubi svoje otroke in ki dobro ve, kaj njegovi otroci potrebujejo, še preden ga prosijo. Vendar pa morajo tudi otroci to dobro vedeti in morajo zaupati Bogu, tako kot otrok zaupa svojemu očetu.
Drugo berilo nam poda temelj za to drzno upanje. Ta temelj je, da smo skupaj s Kristusom v krstu pokopani in v velikonočni skrivnosti po veri v božjo moč z njim vred obujeni. Kristusov križ je sredstvo, po katerem se vse to uresničuje, je tisti, ki je podrl vmesno pregrado do nedostopnega miru.
Veliko vprašanj je poveznih z ne uslišanjem molitev. Tudi Jezus ni bil uslišan, ko je molil v vrtu Getsemani. Bila pa je uslišan na drugačen način. Bog je tretji dan uslišal njegovo molitev in ga obudil od mrtvih.
Lepota božjega usmiljenja ni v tem, da nas rešuje naših križev, nevarnosti, ovir in težav, ki jih srečujemo na svoji življenjski poti, ampak v tem, da je Bog z nami na poti, nam daje pogum in moč. Po molitvi nam daje samega sebe. Naše sklenjene roke postanejo med seboj prepletene in to govori o naši vraščenosti z Bogom. Naše roke, ki se tolikokrat izgubljajo v vsakdanjem početju, postanejo, ko jih sklenemo v molitev, znamenje našega vračanja Vanj, ki nas je ustvaril.
Tudi če Bog ne usliši naših želja, naših molitev, naših prošenj, tu je pomembna naša predanost v Božjo voljo in naš notranji mir, ki ga moramo izžarevati in to bo govorilo, da ob ne uslišanju dozorevamo v svetost. Tako po veri že okušamo, drugačno, mnogo lepše in bolj osrečujoče uslišanje.
Marija to dokazuje z vsem svojim bivanjem, saj jo je vso vodil Božji Duh. Naj nam pomaga moliti k Očetu združeni z Jezusom, da bi živeli, ne na sveten način, temveč po evangeliju pod vodstvom Svetega Duha.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič. Pri sveti maši je pel cerkveni pevski zbor iz Loma pod Storžičem.

Pripravila: AEF

Fotografije