Iz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15,28), izbira oznanjevalce (prim. Apd 13,2) ter jih vodi (Apd 8,26–40).
Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz 'der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan)), pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera), kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa.
(povzeto po katoliska-cerkev.si)
Osrednjo romarsko sveto mašo je ob 10. uri na trhu pred baziliko Marije Pomagaj daroval rektor svetišča, dr. p. Robert Bahčič. V pridigi je med drugim dejal: “Na binkoštni praznik se Cerkev vsako leto pripravlja z molitvijo devetdnevnice. Tako se je pripravljala tudi prva skupnost v Jeruzalemu.
V ozračju molitve se srce odpira za različne navdihe in darove, ki prihajajo od Svetega Duha.
Binkoštni praznik je priložnost, da na dnu svojega srca odkrijemo skrito luč in moč vere, ki nas usmerja in uglašuje na strune evangelija. Sveti Duh je skrita in tiha luč navzočnosti v nas, a preveliko krat to tiho in svetlo navzočnost v nas prezremo ali celo ugasnemo zaradi površnosti ali raztresenosti, celo zakrknjenosti.
To me spominja na besede Janeza Krstnika, ki je med svojim oznanjevanjem pokore dejal, da med vami stoji On, ki ga ne poznate. Tako je tudi Sveti Duh v nas, a ga ne prepoznamo. Njegovo delovanje opazijo tisti, ki se mu v veri in ljubezni odprejo ter se pustijo voditi njegovim navdihom. Kdor prosi za njegovo moč in razsvetljenje, čuti njegovo bližino in pogum. Sveti Duh Tolažnik nas spominja in poglablja v nas vse, kar nam je Jezus povedal o svojem Očetu.
Kako primerne so bile prve Kristusove besede po vstajenju prestrašenim učencem: Mir vam bodi! S tem je Jezus potrdil besede z zadnje večerje:
»Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.« (Jn 14,27) Ta mir je Jezus pridobil s svojo daritvijo na križu. Ko vstali tako pozdravi svoje učence jim pokaže roke in stran.
Kristusova navzočnost med učence prinese veselje: Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Kako hitro so se uresničile Jezusove besede, ki jih je izrekel med zadnjo večerjo: »Vi boste žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila v veselje.« (Jn 16,20)
Druga misel je pošiljanje učencev po svetu in Jezus doda: Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošljem vas. To poslanstvo, ki jim ga Jezus daje se zopet poveže na besede z zadnje večerje, ko pravi: »Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.« (Jn 17,18) Tretji del današnjega evangelija pa vključuje podelitev Svetega Duha. Ko je to izrekel, je dihnil vanje. Ta stavek pa kliče k besedam stvarjenja:
Tedaj je naredil Gospod Bog človeka iz prahu in zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha.« (1 Mz 2,7) Stvarjenje in odrešenje sta povezana med seboj in dejansko izražata eno in isto skrivnost ljubezni in zveličanja.
S krstom in birmo smo na poseben način prejeli dar Svetega Duha, z zakramentoma evharistije in svete spovedi pa to nenehno obnavljamo.
Sveti Duh ne izhaja iz volje ali sposobnosti človeka ali iz organizacijske sposobnosti. Sveti Duh oživlja in ustvarja Cerkev vseh narodov, zato je od vsega začetka Cerkev ena, katoliška in apostolska.
Tu vidimo povezanost Kristusovega vstajenja z oživljeno Cerkvijo po Svetem Duhu. Tu sledijo besede Vstalega: »Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.« (Mt 18,18) Naj nas Sveti Duh v svetem letu še bolj vodi po poteh upanja in naj iz nas naredi nekaj lepega in trajnega ter naj nas ohranja v zvestobi evangeliju in Cerkvi.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.
Pridi, pridi, Sveti Duh,
iz nebes na nas razlij
svoje lúči svetli sij!
(pesem slednica)
Pripravila: Andreja Eržen Firšt