Praznik Svetega Rešnjega Telesa in Svete Rešnje Krvi praznujemo na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice (ali 11 dni po binkoštni nedelji). Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela videnja, v katerih jo je Bog nagovarjal, da je treba ustanoviti tak praznik. Le-tega je v lokalnem merilu potrdil lieški škof leta 1246. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala blažena Eva Lieška in leta 1264 je papež Urban IV. (ki je bil prej naddiakon v Liegu) v buli Transiturus uradno razglasil praznik svetega rešnjega telesa in krvi. Del mašnih molitev in spevov za mašo je sestavil Tomaž Akvinski.

V naših krajih so praznik poznali že zelo zgodaj. Oglejska Cerkev ga je sprejela že leta 1254. Naslednik Urbana IV., Klement V. Je leta 1311 praznovanje potrdil. Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost. Po drugem vatikanskem koncilu se imenuje praznik Sveto Rešnje Telo in Rešnja Kri.
Sestavni del praznika je Telovska procesija z blagoslovom na štiri strani. Tako je procesija na praznik Svetega Rešnjega telesa hkrati častilna in prošnja.

Praznični dan smo pri Mariji Pomagaj zaključili s slovesno sveto mašo, ki jo je v baziliki daroval p. Krizosom Komar. Ob njem sta somaševala g. Pavle Juhant in g. Klemen Zalar. Po sveti maši je sledila telovska procesija po vasi, s tremi postajami: pri Romarskem domu, pri šolskih sestrah ter domačiji Platovnjak. Zadnji blagoslov je bil pri daritvenem oltarju bazilike Marije Pomagaj.

“Gospod prihaja na naše ceste da bi »rekel dobro« o nas in nam »dal« pogum. Tudi nas prosi, naj smo blagoslov in dar.” (papež Frančišek)

Pripravila: AEF

Fotografije