Nauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved (credo) v bogoslužni rabi prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah. Na nedeljo Svete Trojice se pri bogoslužju zato posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah, ki so Oče, Sin in Sveti Duh.
Kristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. O identiteti Boga Očeta in Svetega Duha je spregovoril Jezus Kristus. Čeprav tri Božje osebe ločimo med seboj, nobena od treh oseb nikdar ne deluje brez sodelovanja drugih dveh. Očetu pripisujemo, da je Stvarnik vesolja in človeka, Jezusu Kristusu dela odrešenja, Svetemu Duhu, ki izhaja iz Očeta in Sina, pa dela posvečenja.
(povzeto po spletni strani SŠK)

Danes obhajamo tudi praznik svetega Vida, ki je zavetnik cerkve na Brezjah. Upodobjen je v mozaiku, v niši glavnega oltarja. Sveti Vid je eden najbolj češčenih svetnikov na Slovenskem, v poznem srednjem veku so ga uvrstili med 14 pomočnikov v sili in se mu priporočali v številnih težavah in stiskah.
Osrednjo romarsko sveto mašo na današnji dvojni praznik je ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval rektor, dr. p. Robert Bahčič.
V pridigi je med drugim dejal: “Ko pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico.« Jezus obljubi svojim učencem Svetega Duha, ki jih bo uvedel v vso resnico. Beseda »v vso«, je notranja božja skrivnost, njegovo bistvo, ki ga pozna samo on, ki je Duh in Tolažnik. Nad Božjo resnico ne obstaja nobena druga resnica. Notranja Božja resnica je, da se Bog kot praizvir in Oče od vedno ter popolnoma podarja svoji Besedi. Ko je Sin postal človek, nam je razodel Očetovo ljubezen in svojo ljubezen do Očeta ter ljubezen do vsakega človeka.
Če bodo tudi naša srca odprta in pripravljena sprejeti navdihe Svetega Duha, nas bo uvedel in utrjeval v resnici, v vsem, kar je Jezus povedal.
Razumeti vse to in biti deležen te skrivnosti, nam bo dano, ko se Duh, ki je sad te Božje ljubezen, spusti na nas.
Vse to, kar nam Troedini Bog želi povedati, se dogaja v nedeljskem bogoslužju, ko duhovniki teden za tednom delijo kruh Besede in evharistije.
Drugo berilo poudari to resnico še enkrat: »Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.« Jezus je ljubezen Očeta in svojo ljubezen izkazal s svojo smrtjo na križu. Tu gre za to troedino ljubezen. Tega nikoli ne smemo pozabiti. Ta ista ljubezen tudi nas krepi v našem vsakdanjem življenju, ker nam Duh zagotavlja, da nas preko trpljenja vodi k Bogu. Tu nas Duh usposablja, da postopoma prehajamo v tok božje ljubezni.
S to, troedino skrivnostjo Boga, je že od vsega začetka prežeto stvarstvo, na kar nas spominja prvo berilo. Že pred pravodovjem je bila božja modrost. Bog sam govori po modrosti. Ker je modrost povezana s spoznanjem, postane srednica razodetja. Bog sam govori po njej. Teološki pomen, ki nam ga daje prvo berilo o modrosti je, da je modrost ustvarjalna Božja moč. Prosimo Boga za dar modrosti in ustvarjalne moči tudi za nas same. Ta modrost je sodelovala tudi pri stvarjenju, naj tudi nam kaže pravo pot, da ne bomo zašli in se pogubili.
Duh nas namreč vodi v nove bivanjske okoliščine, s pogledom usmerjenim na Jezusa, istočasno pa odprtim za dogodke in prihodnost. On nam pomaga hoditi skozi zgodovino trdno zakoreninjeni v evangeliju in tudi z dinamično zvestobo svojim izročilom ter običajem.
Sveti Duh, kot dober vzgojitelj, nas vodi in hodi ob nas.
Trojica ni skrivnost, ki bi jo lahko razvozlali z umom, temveč obzorje ljubezni, v katerega smo potopljeni, v katerega je potopljeno celotno vesolje.
Kličimo Blaženo Devico Marijo, prvo stvaritev, v kateri je v polnosti prebivala Sveta Trojica, in jo prosimo za njeno varstvo, da bomo lahko dobro nadaljevali svoje romanje.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije