Z namenom ohranjati slovensko posebnost pritrkovanja, ki je edinstvena in jo drugi narodi ne poznajo, so se pri Mariji Pomagaj na svetoletnem romanju zbrali pritrkovalci iz dvajsetih gorenjskih župnij.

Pritrkavanje je skupinsko muziciranje in ritmično zvonjenje na cerkvene zvonove. Pri tem praviloma po en pritrkovalec za vsak zvon s kembljem udarja na obod zvona po določenem zaporedju. Različni glasovi zvonov se tako prelivajo v melodijo. Tak način zvonjenja je slovenska posebnost in je drugi narodi ne poznajo, pritrkovalce pa uvrščajo med ljudske umetnike.
S pritrkovalskimi srečanji se poživlja ponekod že zamrlo tradicijo pritrkovanja. Pritrkovalcem se tako omogoči, da prikažejo svoje znanje in melodije tudi izven domačega zvonika in preizkusijo zvonove še drugod. Srečanje ima tudi pomembno vlogo v izmenjavi znanja, tako medkrajevno kot medgeneracijsko, in v povezovanju ter spletanju prijateljstev.

V brezjanski baziliki na brezjanskih zvonovih je vsaka skupina prikazala svoje znanje. Ker so skupine prišle iz različnih gorenjskih župnij in so njihove pritrkovalske melodije ter navade krajevno originalne, smo bili priča izvirni raznolikosti slovenskega pritrkovanja.

Srečanje se je sklenilo s sveto mašo, ki jo je ob 16. uri daroval p. Tadej Inglič.

Po končani sveti maši, so pritrkovalcem podelili priznanja in srečanje zaključili z druženjem na dvorišču frančiškanskega samostana.

Pripravila: UV

Fotografije