Na Velikonočni ponedeljek je h Gospodu odšel papež Frančišek. Na predvečer pogreba papeža Frančiška smo se z molitvijo rožnega venca ter sveto mašo zahvalili za življenje in delo pokojnega papeža. Somaševanje je vodil rektor bazilike Marije Pomagaj, dr. p. Robert Bahčič. Ob njem so somaševali p. Krizostom Komar, p. Tadej Inglič ter g. Pavle Juhant. Svete maše so se udeležili tudi člani Malteškega reda Slovenija ter Društva Malteška pomoč.
V pridigi je pater Robert spregovoril o osebnih spominih na papeža Frančiška ter pomenu njegovega papeževanja za naš narod. Pridigo objavljamo v celoti:
Papežu Frančišku v slovo

Novica o prehodu iz smrtnega v nesmrtno življenje, našega dragega papeža Frančiška, je na velikonočni ponedeljek hitro zaokrožila po vsem svetu. Najprej nismo verjeli, a Bog je hotel, da ga je potem, ko je še na veliko noč podelil blagoslov 'Urbi et Orbi’ (mestu in svetu), poklical k sebi po zasluženo plačilo.
Še vedno imam živo v spominu vse, kar se je dogajalo na Trgu sv. Petra leta 2013, pred konklavami, med konklavami, ko smo na trgu čakali, kakšen dim se bo pojavil na dimniku, ki ga za čas konklav namestijo na streho Sikstinske kapele. Ves ta čas pričakovanja izvolitve novega papeža smo spremljali v mirnem ozračju molitve in petja skozi ves dan ter pozno v noč.
Začela so se glasovanja. Črn dim, črn dim, črn dim in v sredo, 13. marca 2013, ob 19.06, končno bel dim in val navdušenja na Trgu svetega Petra. Cel dan je rosilo in deževalo, a v trenutku belega dima je tudi to prenehalo.
Celo popoldne ob čakanju me je preveval dober občutek, da bomo dobili novega papeža. Dodatna potrditev tega je bil galeb, ki je sédel na dimnik Sikstinske kapele in tam ostal precej časa in takrat sem si rekel, nocoj bo bel dim in tako se je tudi zgodilo.
Ob novici: Habemus papam, je val navdušenja in kričanja objel celoten trg. Toda vsi nismo vedeli kdo je kardinal Bergoglio. Nekdo pa je takoj zakričal: 'Argentina!’ Potem smo nestrpno čakali, kakšno ime si je izbral in ko je kardinal protodiakon izgovoril ime FRANČIŠEK, se je ob meni zaslišal močan klic: 'Še obstaja Sveti Duh!’ in ploskanja množice ni bilo konca. Kmalu se je že slišalo vzklikanje 'Francesco d’Assisi’ (Frančišek Asiški).
Tri dni po izvolitvi je novi Kristusov namestnik na zemlji, papež Frančišek, sam povedal, da si je izbral ime po sv. Frančišku Asiškem, ki je bil človek uboštva, miru, človek, ki ljubi in varuje stvarstvo. Mirno lahko rečem, da je papež Frančišek sv. Frančiška Asiškega vzel zares. Sv. Frančišek je veliko razmišljal o odpuščanju grehov in tukaj sta si s papežem Frančiškom zelo blizu.
Že med prvo javno sveto mašo, po svoji izvolitvi, je papež Frančišek spontano povedal: »Jezusovo sporočilo je usmiljenje. Zame je, iskreno rečeno, to najmočnejše Gospodovo sporočilo.« Poudarjanje usmiljenja je bilo osrednje sporočilo prvih let njegovega pontifikata. Odkrival je obličje Cerkve, ki ljudem ne očita njihovih slabosti, ampak njihove rane obvezuje in zdravi z usmiljenjem. Sad tega oznanila in sporočila je bilo sveto leto usmiljenja. Sam je povedal: »Usmiljenje je zame najpomembnejše Jezusovo sporočilo in je postopno postalo središče mojega duhovniškega življenja. Je sad številnih lepih izkušenj, ki sem si jih nabral kot spovednik.« V luči tega Božjega usmiljenja si je izbral svoje škofovsko geslo: miserando atque eligendo. (Usmilil se ga je in izbral).
Papež Frančišek je poklic v duhovništvo začutil prav po usmiljenem Jezusovem pogledu. Iz te njegove osebne izkušnje izvira odločitev, da se je odločil v svet poslati misijonarje usmiljenja, kar se je zgodilo v svetem letu usmiljenja 2016. »Usmiljenje: to je pot, ki povezuje Boga in človeka, ker odpira srce upanju, da bomo vedno ljubljeni ne glede na meje, ki jih postavlja naš greh,« je zapisal papež Frančišek.
Za dobro spoved papež Frančišek svetuje, da se zamislimo, kako živimo pred Bogom, da pregledamo svoja dejanja, grehe, ne smemo biti ošabni, zavedati se moramo svoje praznine, da nas bo Bog lahko napolnil z darom svojega neskončnega usmiljenja. Jezusu moramo dovoliti, da se sreča z nami. Jezus je obličje Očetovega usmiljenja. Dodal je še, da je družina prva šola usmiljenja, ker v njej doživljamo ljubezen in odpuščanje ter se učimo ljubiti in odpuščati. Odpuščanje je sila, pravi papež, ki obuja k novemu življenju in vliva pogum, da se v prihodnost ozremo z upanjem.

Papež Frančišek in Devica Marija

Tako kot vsi njegovi predhodniki je tudi papež Frančišek vedno izkazoval svojo ljubezen do Device Marije. V vseh letih njegovega papeževanja je bilo močno čutiti njegovo učenje povezano z Jezusovo in našo Materjo.
O tem je pričeval v svojih homilijah, govorih in katehezah. Tudi v njegovem škofovskem in papeškem grbu lahko vidimo zvezdo, ki po heraldičnem izročilu simbolizira Devico Marijo, Mater Kristusa in Cerkve. Devica Marija je bila zanj zvezda nove evangelizacije.
Marijanska pobožnost papeža Frančiška ima globoke korenine v njegovi domovini, Argentini, izhaja pa iz latinskoameriške celine, ki je posvečena Božji Materi.
Že drugi dan po izvolitvi na Petrov sedež se je odpravil v baziliko Marije Snežne, ki je najstarejša, največja in najpomembnejša Marijina cerkev in svojo službo pastirja vesoljne Cerkve zaupal Mariji, rešiteljici rimskega ljudstva (Salus Popoli Romani). Tudi pred vsakim odhodom na apostolsko potovanje ali pred pomembnim dogodkom za življenje Cerkve je obiskal ikono Device Marije z Detetom v naročju, ki naj bi jo naslikal sv. Luka ter ji zaupal svoje romanje s položitvijo šopka rož na oltar ter v zbrani molitvi. Enako je sledilo po vsaki vrnitvi z njegovega apostolskega potovanja. V Devici Mariji z Detetom v naročju je videl vero božjega ljudstva, ki se že stoletja zbira ob Njej v različnih stiskah, preizkušnjah in zahvalah, da bi izprosilo znamenje milosti z neba, kajti 'kar je nemogoče ljudem, ni nemogoče Bogu’.
Slovenci in Slovani smo z baziliko Marije Snežne posebej povezani, ker je prav na oltar te bazilike v Rimu papež Hadrijan II., ob božiču leta 868, položil slovanske bogoslužne knjige, potem ko je odobril njihovo rabo, in v jeziku naših pradedov so v tej cerkvi slovesno obhajali sveto mašo sveta brata Ciril in Metod skupaj s svojimi učenci.
Pod glavno konfesijo hranijo relikvije Jezusovih jaslic. O jaslicah je papež Frančišek napisal čudovito apostolsko pismo z naslovom 'Čudovito znamenje o pomenu in vrednosti jaslic’. Papež jasno pove, da 'jaslice govorijo o Božji ljubezni; o ljubezni Boga, ki je postal otrok, da bi nam povedal, kako blizu je vsakemu človeku, ne glede na to, v kakšnem položaju se nahaja.’
O Marijini ponižni vlogi je papež Frančišek dejal: »Naša Gospa ni nikoli ničesar prosila zase, nikoli. Vedno za druge.« Marijo je tudi večkrat prosil, »da nam podeli milost, da bomo s potrpežljivostjo prenašali in z ljubeznijo premagali težave.« Marija je po papeževih besedah 'Vzrok našega veselja’ (Causa Nostrae Letitiae), ker nam prinaša največje veselje, ki je Jezus. Moliti moramo k Mariji, da bi nam s prinašanjem Jezusa podarila milost veselja in svobode veselja. Da bi nam podarila milost slavljenja, ker je On vedno vreden slave. Marija je tista, ki nas vedno vodi k Jezusu.
Zanimive so njegove besede ko pravi: “Kristjan brez Device Marije je sirota. Kristjan brez Cerkve je tudi sirota. Kristjan potrebuje ti dve ženi, dve ženski-materi, dve deviški ženi: Cerkev in Marijo.”
Papež Frančišek ni prenehal priporočati »pobožnost do Device Marije z vsakodnevno molitvijo rožnega venca, da bi lahko s sprejemanjem Kristusovih skrivnosti v življenje vedno bolj postajali dar ljubezni za vse«. Povedal je tudi: »Ena stvar, ki me krepi vsak dan, je molitev rožnega venca k Materi Božji«.
Pobožnost papeža Frančiška do Matere Božje lahko dobro povzamemo z njegovo najljubšo molitvijo: Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica.

Na poseben način je bil papež Frančišek povezan z Brezjami in Marijo Pomagaj, ko smo obhajali 200-letnico milostne podobe Marije Pomagaj, 24. maja 2014. Za to praznovanje nam je podaril Marijin mašni plašč, v katerem danes mašujem, ter besedilo, ki ga je osebno podpisal. Zapisal je: »Ob drugi stoletnici milostne podobe brezjanske Marije, pomočnice ljubega slovenskega naroda, naj bo ta mašni plašč vidno znamenje moje duhovne bližine in spomina pri evharistični daritvi v blagor vseh, ki se na Brezjah zatekajo v varstvo Odrešenikove in naše Matere. Vatikan, 24. maja 2014. Frančišek.«
Kot duhovnik Jorge Mario Bergoglio je Marijo Pomagaj obiskal 26. januarja 1971. Zahvala gre Gorenjskemu glasu, ki je objavil fotografije in besedilo o obisku Bergoglia pri Mariji Pomagaj.

Hvala Vam dragi papež Frančišek, da ste nam s svojim zgledom kazali načine, kako naj se oklepamo Jezusa Kristusa, njegove in naše Matere Marije in kako naj služimo v Cerkvi, da bomo vsi resnično bratje in sestre med seboj, ko še skupaj romamo, kot romarji upanja, proti nebeškemu Jeruzalemu. Upanje, po vaših besedah, »pomeni biti usidran na obali onostranstva. Prvi kristjani so upanje uporabljali kot sidro, pritrjeno na obali onostranstva. Naše življenje je namreč hoja proti temu sidru.« Vi ste že tam in zato si Vas upamo prositi, kakor ste Vi vedno prosili nas: »Prósimo, ne pozabite moliti za nas!« Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Papež Frančišek, počivajte v miru!

Pripravila: AEF
Foto: Janez Kotar

Fotografije