Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga.
K jutranji, vstajenjski sveti maši v baziliki Marije Pomagaj, se je zbralo veliko število vernikov, ki so Vstalemu sledili v procesiji okoli Marijinega narodnega svetišča. Procesijo smo pričeli v kapeli Marije Pomagaj in potem z Vstalim Kristusom krenili okoli bazilike Marije Pomagaj.
Vstajenjsko sveto mašo je vodil rektor svetišča, dr. p. Robert Bahčič, ob njem so somaševali p. Krizostom Komar, dr. Bogdan Kolar, g. Drago Lavrič ter g. Pavle Juhant.
V nagovoru številnim vernikom, ki so se udeležili vstajenjske svete maše je p. Robert Bahčič dejal: “Letošnja velika noč, ki jo danes obhajamo, je nekaj posebnega. Obhajamo jo v svetem letu z naslovom: Romarji upanja. Po Božji previdnosti letos obhajamo kristjani Vzhoda in Zahoda praznik vstajenja na isti dan. Bog sam nam v tem svetu želi povedati, da smo vsi na isti poti, ki nam kaže smer in cilj našega romanja: nebeški Jeruzalem.
Umrli in vstali Jezus je srce naše vere. Vstali Jezus Kristus je razlog našega upanja. Zato je in mora biti v nas vera v večno življenje. Ali verujem v večno življenje? Ali si prizadevam za življenje z Bogom v vsakdanjem življenju?
Tistega jutra, ko je Jezus vstal od mrtvih, se je prikazal svojim in s tem spremenil svet. Velika noč ni nekaj, kar delamo mi, ampak nekaj, kar dela Bog, je delo Njega, ki obrača zgodovino na glavo. Edino upanje za vse, za vsakega izmed nas, je pogled na vstalega Kristusa, ki prinaša življenje tudi tam, kjer vidimo samo smrt.
Odločitev, da mu sledimo, da smo z njim, je odlična priložnost, da izkusimo življenje, ki premaga smrt in je upanje za svet.
Jezus je storil vse in sedaj pričakuje samo našo vero, da mu verjamemo in zaupamo. Znamenje Kristusovega vstajenja danes lahko vidimo v evharistiji, kjer vstali Kristus še naprej živi in nas vabi k sebi. Vsi smo povabljeni k evharistiji, da bi vedno znova doživeli Jezusovo vstajenje ter bili deležni vseh sadov, ki nam jih podarja pri vsaki sveti maši.
Ne iščimo, na tej poti romanja, veselja in upanja ter miru od posvetnih stvari. Kot kristjani moramo misliti našo dušo. Duša je naša in ta je namenjena za večnost. Vse ostalo mine. Kristjani skrbimo za svoje duše z molitvijo, jo hranimo z evharistijo, s sveto mašo, ki na ne krvav način ponavzočuje Jezusov veliki teden ter z vsemi ostalimi zakramenti.
Iz praznega groba izvira upanje; upanje, ki je sposobno razsvetliti tudi najhujše izkušnje življenja in smrti, v katerih se lahko znajdemo danes.
Prazen grob je iznajdba Boga, ki je naš Oče in je vsakega od nas tako zelo ljubil, da je poslal svojega Sina, da z nami podeli svoje življenje do konca, vse do izkušnje smrti. Jezus nas prime za roko in nas vodi skozi smrt, da bi lahko živeli v Bogu, da bi lahko živeli polno, da bi lahko živeli večno, da bi lahko živeli na nov način, kot vstali, skupaj z Njim.
Z Njim hodimo v tem ranjenem svetu in kot kristjani, romarji upanja, pojmo aleluja, vedoč, da vstali Kristus hodi z nami in naš pogled naj bo vedno uprt v nebeški Jeruzalem, kjer je naša domovina.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.
Ob koncu svete maše se je p. Robert Bahčič zahvalil vsem, ki so sodelovali pri vstajenjski slovesni sveti maši, pevcem, nosačem bander, neba, kipa Vstalega in ostalim, ki so pripomogli k lepemu bogoslužju.
Vstal je Kristus, upanje moje,
pred vami pojde v Galilejo.
Vémo: Kristus je res vstal od mrtvih!
Ti o Kralj zmagoslavni, se nas usmili.
Pripravila: AEF
Foto: Janez Kotar
Fotografije
