Da bi mogli prepoznati Božjo navzočnost v našem življenju, je potrebno približati se mu z zavestjo svoje revščine ter z globokim spoštovanjem. V nasprotnem primeru pa bomo nesposobni srečati ga ter vstopiti v občestvo z Njim. Bog se ne razodeva nadutim in lahkomiselnim, temveč tistemu, ki je pred Njim ubog in ponižen. (misli papeža Benedikta XVI.)

O Božji besedi tretje postne nedelje je v pridigi osrednje romarske svete maše v baziliki Marije Pomagaj spregovoril rektor, dr. p. Robert Bahčič: “Bogoslužje tretje postne nedelje nam predstavlja tematiko spreobrnjenja.
Kadar se v evangeliju srečamo z več različnimi prispodobami smo zmedeni, nam je neprijetno, še posebej, če so sestavljeni iz različnih svaril, še posebej, če slišimo o tragičnem dogodku. Poslušalci in vidci v njem vidijo Božjo kazen, ki je doletela grešnike. Oni sami pa mislijo, da je bilo njim prizaneseno in to zaradi njihove pravičnosti. Tako sami razmišljajo. Jezus takoj zavrne takšno poenostavljeno gledanje in govorjenje. Jezus poudari, da so takšne nesreče opomin vsem. Vsi so grešniki in vsi se morajo spreobrniti. Slišati takšno besedo, ni prijetno. Tudi v primeri sleporojenega, ko ga bodo njegovi učenci vprašali: »Kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Jezus je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela.« (Jn 9,2-23) Jezus sam še doda dogodek, ki se je zgodil v četrti Siloe, se pravi na robu mesta Jeruzalem, ko se je porušil stolp mestnega obrambnega obzidja. In Jezus jih sam vpraša, če so bili res večji grešniki kot ostali. Kdo pa lahko presoja kakšen grešnik je nekdo in kaj si zasluži?
Jezus presoja stvari in dogodke pod vidikom poslednjih dni. Eshatološki časi zahtevajo od človeka izbiro za Boga, spreobrnjenje in tudi pokoro. Vse, kar se dogaja, zlasti razne nesrečne, nas morajo navajati k premisleku, da se vrnemo k Bogu in se ga okleniti. Bog nas vedno vabi k sebi in zato moramo delati na tem odnosu, na tej povezavi ter vlagati svoj trud v vse tisto, kar nas z njim združuje in nas dela bolj božje, bolj svete. Tu vedno lahko kaj izboljšamo. S pogledom spreobrnjenja je Jezus pokazal na drugačno branje teh dogodkov. Kristus nas vabi, da na zlo odgovorimo predvsem z resnim spraševanjem vestí ter s prizadevanjem prečistiti lastno življenje.
Takoj ob tem sledi še prilika o nerodovitni smokvi. Ta nekako povzema grožnjo nerodovitnemu drevesu. Že Krstnik je napovedal, da je sekira drevesom nastavljena na korenino. Na prošnjo vinogradnika smokva dobi še zadnjo možnost. Dobi še zadnjo milost, kar ne pomeni, da bo sama od sebe rodila sadove, ampak mora človek, ki ga drevo ponazarja, z milostjo sodelovati. Klic k spreobrnjenju vedno ostane. Dokler še imamo čas, ga uporabimo za sodelovanje z milostjo, ki nam jo Bog vsak dan podarja.
Sveti Avguštin zapiše: »V Jezusovem nauku smokva predstavlja ves človeški rod, ki ga je Bog prišel rešit.« V Božji besedi sta danes dva velika klica, da se moramo “sezuti” našega greha – spreobrniti – če ne želimo biti pokončani od zla.
Naj nam Marija, ki nas spremlja v tem postnem času, pomaga, da se s srcem vrnemo k Gospodu.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije