Najvišje ležeča cerkev, na 481 metrov nadmorske višine, v župniji Črnomelj ima svoji legi primerno zavetnico: Marijo Pomočnico oziroma kakor ji pravijo Marija Hilf. Ko ni več druge pomoči, Marija ne odneha in vedno pomaga. Maria Hilf stoji na vrhu vasi, oziroma na koncu vasi Rodine, ob poti, ki vodi iz Bele krajine proti kočevarski Planini, proti 1047 metrov visoki Mirni gori. Vas je od Črnomlja oddaljena sedem kilometrov. Vas je imela leta 2024 133 prebivalcev.
Najbolj pa so Rodine znane po 'kočevarski’ cerkvi Marije Pomagaj. Cerkev Maria Hilf je bila zgrajena ob koncu 17. stoletja. Cerkev ima oktogonalen tloris (osmerokotna cerkev s kupolo). Glavni oltar iz leta 1884 je izdelal Jernej Jereb. Neogotska oblika ima tri niše. Na levi je sv. Katarina, na desni sv. Barbara, na sredini Marija z Detetom v naročju. Kip Marije Pomočnice se lahko prekrije s sliko Brezmadežne. Križev pot je leta 1882 izdelal domači mojster iz Krupe. Dokument, ob vhodu v cerkev v lopi, govori o blagoslovu križevega pota, ki ga je 18. junija 1882 blagoslovil p. Frančišek Kopitar iz frančiškanske province Svetega Križa. Patra Frančiška je pooblastil sam provincialni minister, p. Friderik Hönigmann. Pater Frančišek pa je s podpisom potrdil, da je blagoslovil križev pot v cerkvi Device Marije na Rodinah. Pater Frančišek je umrl 17. februarja 1892 na Trsatu, star 45 let, kakor beremo v frančiškanskem nekrologiju.
Cerkev je bila deležna posebne obnove v letih od 2000 do 2004. V letih 2023 – 2025 pa je cerkev dobila obnovljeno notranjost in obnovljen križev pot. Strokovno restavriranje je opravil gospod Aleš Vene. Obnovljeni križev pot je v soboto, 22. marca 2025, v svetem letu, blagoslovil rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča Marije Pomagaj z Brezij, dr. p. Robert Bahčič, ki prihaja iz iste frančiškanske province Svetega Križa, kakor p. Frančišek Kopitar. V tem času sta bila ključarja gospa Angelca Šus in gospod Silvo Bolšec ter kaplan Janez Meglen in župnik Janez Žakelj, kakor je zapisano v listini o blagoslovu prenovljenega križevega pota.
Pred blagoslovom križevega pota smo skupaj molili in prepevali ob 14. postajah obnovljenega križevega pota. Kristusov križ je postal vir vsega blagoslova in milosti. Naj nam da moč, da bomo z njim hodili po poti vere in ljubezni.
Pri sveti maši pa je p. Robert Bahčič takole nagovoril zbrane, ki so v velikem številu popolnoma napolnili cerkev Marije Pomagaj na Rodinah:
»Sveta starša Joahim in Ana, starša Device Marije, sta bila potomca kraljevega Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel obljubljeni Mesija. Oba sta si želela otrok, tudi v pričakovanju, da bi morebiti rodila obljubljenega Mesija. Pobožna zakonca sta vztrajala v molitvi in na stare leta sta dobila tako želenega otroka, hčerko, ki sta ji dala ime Marija-Mirjam.
Ime Marija izhaja iz hebrejskega imena Mirjam in pomeni od »od Jahveja ljubljena« oziroma »Božja ljubljenka«.
Drugo ime, ki ga dobi Marija, najdemo v Lukovem evangeliju, ko jo pozdravi angel Gabriel rekoč: »keharitoméne« – milosti polna. Milost, ki nekoga spremeni, ga naredi ljubljenega, vrednega Božje ljubezni.
Tretje ime pa si je Marija izbrala sama. V Lukovem evangeliju beremo, da se poimenuje in želi biti poimenovana »Gospodova dekla«. S tem imenom Marija vse preseneti in sebe postavi v ozadje, med poslednje, v službo Bogu in ljudem.
Vse to se je dogajalo v Galileji in ne v Judeji, kjer se je Jahve do sedaj razodeval in potrjeval svojo navzočnost med izvoljenim ljudstvom. Galileja do tega trenutka ni poznala prerokov in Judje so jo imeli za nečisto deželo in zato so njihove prebivalce prezirali in tudi podcenjevali, češ, da niso vredni, da bi se z njimi prenašalo Božje razodetje.
Mesto Nazaret je imel najmanjši ugled, če ga je sploh imel, med galilejskimi mesti. Zanimivo je dejstvo, da ga v Stari zavezi sploh ne najdemo in tudi rabinska literatura ga ne omenja in zato mislili, da gre za izmišljeno mesto. A Nazaret je bil v tistem času živo mesto. Živeli so v preprostih votlinah, ki so jih predelali v skromne hiše. Ljudje so bili revni, siromašni, preprosti in prezirani. Mogoče je bil tudi to razlog, da je Natanael rekel Filipu, ko mu je ta predstavil Mesija iz Nazareta: »Iz Nazareta more biti kaj dobrega?« (Jn 1,46)
Prav Nazaret, zavrženo in pogansko mesto Galileje, pritegne nase Božji pogled. V to mesto pošlje Bog svojega angela, da bi uresničil svoje veliko delo odrešenja. Mesijanski časi se začno rojevati v bedi in zavrženosti. Prerok Izaija je lepo zapisal: »Nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasvetila luč.« (Iz 9,1) Gospod sam vstopi in pride tja, kamor hoče in kjer za druge ljudi ni več rešitve ali pa so jih odpisali.
Marija je sprejela Božjo voljo v vsej ponižnosti, kakor bo kasneje zapisal apostol Pavel: »Bog si je izbral tisto, kar je za svet noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral, kar je na svetu slabotno, da bi osramotil to, kar je močno. Bog si je izbral, kar je za svet preprosto in zaničevano, to, kar ni nič, da bi izničil to, kar je.« (1 Kor 1,27-28)
Četrto ime Marija dobi od Jezusa na begu iz Betlehema v Egipt, ko je Herod iskal novorojenega Kralja in ga hotel umoriti. Stara legenda pravi, da se je Jezus na begu stisnil svoji Materi okrog vratu in jo prosil: 'Mati, pomagaj!’ Božje Dete je v Marijinem objemu začutilo popolno varnost in sprejetost.
Ta dogodek bega iz Betlehema proti Egiptu je navdihnila mnoge mojstre umetnosti, da so narisali podobo Marije Pomagaj od mojstra Chranacha, v prvi polovici 16. stoletja, do Leopolda Layerja, ki naslika slovensko Marijo Pomagaj v kapelici na Brezjah.
Ko je morala Marija morala na hitro sredi noči vzeti Dete Jezusa, ga je vzela iz jaslic, brez obleke in stisnila ga je v o objem. Ta podoba nam govori o neizmerni Božji ljubezni.
Jezušček brez obleke nam sporoča, da mu naša grešnost, zablode in golota niso tuje in zato se nam čisto približa in mi njemu.
Podoba Marije Pomagaj je tudi preroška. Tiho nam govori, kako se bo končalo Jezusovo življenje. Ko v rokah drži malega Jezusa brez obleke nam že kaže, da ga bo ob koncu njegovega življenja ponovno držala v rokah brez obleke, ko ji ga bodo mrtvega položili v naročje. Kljub žalosti bo Marija verovala, da bo njen Sin vstal in ji zopet vrnil veselje.
Dragi svetoletni romar upanja, zazri se v milostno podobo Marije Pomagaj, kajti njene oči te vedno spremljajo. Kako tolažljiva in vesela novica je izražena v njih! Marijino Materinsko oko nas vidi. To je potrjeno po verski resnici Marijinega vnebovzetja: Marijine oči so žive in vidijo vse naše duševne in telesne potrebe. To je »povedal« tudi slikar brezjanske podobe Marije Pomagaj.
Marija Pomagaj ti kaže Sina, dragi romar, ki te pričakuje, ki te ljubi. Jezus ti bo dal novo obleko, te umil greha, pokril tvojo goloto in ti nadel svatovsko oblačilo in te povedel na svatbo ljubezni.«

Listina, napisana v latinskem jeziku, o blagoslovu križevega pota dokazuje, da je ob postavitvi, križev pot blagoslovil frančiškan, p. Frančišek Kopitar, iz slovenske frančiškanske province. Prevod je pripravil br. Jan Dominik Bogataj:
Tudi jaz, p. Frančišek Kopitar, duhovnik Reda manjših bratov svetega očeta Frančiška – reformatov, zgoraj imenovani, v trajen spomin potrjujem in izpovedujem, da sem po zaupanem mi naročilu v zgoraj omenjeni cerkvi blažene Device Marije v Rodinah, dne 18. junija leta 1882, po ustaljenem obredu blagoslovil in slovesno postavil Križev pot, z vso tisto oblastjo in veljavo, da bi verniki, ki so v stanju milosti, s pobožnim opravljanjem te pobožnosti lahko prejeli enake odpustke, ki so bili nekoč podeljeni romarjem v svete kraje ali obiskovalcem svetega križevega pota v Jeruzalemu, in jih lahko namenijo sebi ali rajnim.

Tekst: p. Robert Bahčič

Fotografije