Slovenski kulturni praznik, smo obeležili s sedaj že 9. romanjem od bazilike Marije Pomagaj na Brezjah do rojstne hiše pesnika Franceta Prešerna ter škofa Antona Vovka v Vrbi.
Po enoletnem premoru se nas je ponovno zbralo lepo število romarjev. Od Marije Pomagaj na Brezjah do Vrbe, smo se na romanje podali kot »romarji upanja«.
Po sveti maši, ki jo je v baziliki Marije Pomagaj daroval rektor svetišča p. Robert Bahčič, se nas je zbralo lepo število romarjev iz različnih koncev naše domovine.
Na romanje smo se podali po stari romarski poti, ki je nekoč povezovala Brezje in Vrbo ter vodila naprej na Višarje.
Ker smo v osmih letih že dodobra spoznali življenja naših literarnih ustvarjalcev in drugih mož in žena iz vasi pod Karavankami, je bila tema romanja v svetem letu: ROMANJA SLOVENCEV SKOZI ČAS.
Romanja so poznali že v prazgodovini in antiki. Zametki krščanskih romanj pa segajo v 4. stoletje, v čas po zmagi krščanstva nad poganstvom. Številni kristjani so pričeli romati v svetopisemske kraje, da bi se na ta način pokorili za grešno življenje in prosili za zveličanje duše.
Že v času gotike je bilo versko življenje na slovenskem ozemlju zelo razgibano, kar se je kazalo v številnih verskih ustanovah, cerkvenih bratovščinah, božjih poteh in božjepotništvu.
Kuga, potresi in druge naravne katastrofe, od začetka 15. stoletja pa še vpadi Turkov so silili Slovence, da so iskali pomoč in podporo v veri. Priljubljena oblika verske prakse pa je bilo, tako kot danes, romanje.
O veselju Slovencev do romanja so poročali tudi že slovenski protestantski pisci. Primož Trubar je namreč v svojem pismu kralju Maksimilijanu poročal, da želi slovensko dobrosrčno ljudstvo vse svoje zadeve pri Bogu, Devici Mariji in pri svetnikih urediti samó. Zato pogosto romajo v Rim, Loreto in v Ötting na Bavarsko.
Romarji so na kraje romanja nosili votivne darove, z romanj pa so navadno prinesli svetinjice, kot spomin na opravljeno božjo pot.
Med spoznavanjem navad slovenskih romarjev skozi čas smo pred poldnem priromali do Avsenikove gostilne in restavracije v Begunjah. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali do žirovniške občine, se ustavili na Rodinah pri rojstni hiši duhovnika in pisatelja Janeza Jalna, v Doslovčah pri rojstni hiši duhovnika in pisatelja Franca Saleškega Finžgarja, si ogledali Janšev čebelnjak na Breznici ter se na koncu podali do cerkve svetega Marka v Vrbi, kjer smo romanje zaključili z molitvijo in blagoslovom. Tokrat ogled domačije nadškofa Antona Vovka in pesnika Franceta Prešerna, zaradi obnovitvenih del ni bil mogoč.
Romanje z Brezij v Vrbo po poteh slovenske kulturne dediščine in kot romarji upanja v svetem letu 2025, pod vodstvom sodelavke Romarskega urada Brezje Urše Vehovec, so romarji na svojevrsten način spoznali nekdanjo kulturo in posebnosti romanja, domačije in dela velikih mož, ki so ustvarjali slovensko kulturo in s svojim delom bodrili narodno zavest.
Pripravila: UV
Fotografije
