Mesec oktober je v Katoliški cerkvi tradicionalno posvečen Devici Mariji, še posebej molitvi rožnega venca. V tem duhu smo se verniki tudi letos 7. oktobra, na praznik Rožnovenske Matere Božje, zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kjer smo praznik obhajali skupaj s sodelavci Radia Ognjišče.

Slovesnost se je začela z molitvijo veselega in svetlega dela rožnega venca, sledila je sveta maša, ki jo je daroval celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Po bogoslužju so zbrani nadaljevali še z molitvijo žalostnega in častitljivega dela.

Gvardijan p. Tadej Inglič je ob začetku romarjem in poslušalcem Radia Ognjišče izrekel prisrčno dobrodošlico: »Dobrodošli na Brezjah pri Mariji Pomagaj ob prazniku Rožnovenske Matere Božje. Skupaj molimo in prosimo za mir, kot nas k temu spodbuja tudi papež. Danes se spominjamo tudi 125-letnice posvetitve te bazilike, zato naj bo naše svetišče srca pripravljeno na srečanje z Gospodom.«

Rožni venec – molitev, ki povezuje, posvečuje in prečiščuje

V pridigi je škof Maksimilijan Matjaž poudaril, da je rožni venec ena najlepših oblik srečanja z Bogom. »Kot je dejal mladi blaženi Carlo Acutis, je rožni venec najlepše srečanje dneva in najkrajša pot v nebesa. Postal je del naše vere in slovenske kulture,« je dejal.

Po njegovih besedah je molitev rožnega venca posebna zato, ker ima trojno moč: povezuje, posvečuje in prečiščuje. »Ko molimo, se povezujemo – z Bogom, z Marijo in med seboj. Tudi če molimo sami, nas jagode rožnega venca združujejo v eno veliko družino. Rožni venec nas posvečuje, saj ob njem izgovarjamo Božje besede in vstopamo v odrešenjsko zgodbo. Hkrati pa nas prečiščuje – pred Boga prinašamo svoje prošnje, stiske in veselje ter v molitvi najdemo mir,« je pojasnil škof Maksimilijan Matjaž.

Tri velike prošnje: za mir, spravo in vero

Škof Matjaž je v nadaljevanju spregovoril o treh velikih namenih, ki jih Cerkev posebej poudarja v tem letu: molitvi za mir, za spravo in za vero.

1. Molitev za mir: Praznik Rožnovenske Matere Božje ima korenine v zgodovini – ustanovljen je bil po zmagi krščanske zveze v bitki pri Lepantu leta 1571, ki so jo pripisali prav molitvi rožnega venca. »Tudi danes svet potrebuje Božji poseg za mir. Molimo za Ukrajino, Gazo, Izrael in vse kraje, kjer divja nasilje. Spomnimo se tudi preganjanih kristjanov, zlasti v Nigeriji, kjer jih ubijajo samo zato, ker so kristjani,« je dejal škof.

2. Molitev za spravo: Druga prošnja je namenjena spravi v slovenskem narodu. »Rana razkola še vedno krvavi in nas hromi. Zaceliti se bo mogla le z Božjo milostjo. Spomnimo se žrtev, ki so med in po drugi svetovni vojni padle z rožnim vencem v rokah in z odpuščanjem v srcu,« je dejal. Spomnil je tudi na pretresljivo pričevanje Franca Kozine, ki opisuje, kako so ob streljanju molili rožni venec – najprej tiho, potem glasno, medtem ko so jih stražarji tepli.

3. Molitev za vero: Tretja prošnja je namenjena poglobitvi vere. »Naša vera je pogosto le beseda ali zunanjost. Potrebujemo vero, ki spreminja odnose, ki sovraštvo spreminja v ljubezen in spravo. Če nas vera ne bo spremenila, jo bo zamenjala druga kultura – taka, ki bo bolj ljubila življenje,« je opozoril škof.

Na koncu je vernike spodbudil, naj se vedno znova ozirajo v Marijin in Božji pogled ter poslušajo Njuno besedo. »Naj nas molitev rožnega venca vodi k življenju v ljubezni, iskrenosti in veri,« je sklenil.

Naj molitev rožnega venca, posebej v oktobru, objame naš narod in vsem prinese mir, spravo in vero.

Pripravila: AS in AEF
Foto: Janez Kotar

Fotografije