V zadnjih desetletjih 19. stoletja so Brezje postale ena najbolj priljubljenih in obiskanih Božjih poti na Slovenskem. Romarska pot na Brezje je začela dobivati vseslovenski pomen. Začele so nastajati prve kopije brezjanske Marije Pomagaj.
Na Brezjah je bilo iz leta v leto več velikih slovesnosti, kjer se je pokazalo, da je cerkev že dolgo premajhna za množice romarjev ter da mošenjski duhovniki niso več kos dušnopastirskim nalogam. Sčasoma se je nabralo toliko miloščine, da so lahko začeli misliti na zidavo nove cerkve. Temeljni kamen so položili 9. oktobra 1898, gradnja je potekala 10 let in 7. oktobra 1900, na praznik Rožnovenske Kraljice, je cerkev posvetil goriški nadškof, kardinal dr. Jakob Missia.
Graditev cerkve je spremljala tudi želja, da bi zraven nje postavili samostan; tako bi Marijino svetišče dobilo oskrbnike, za številne romarje pa bi bilo vedno dovolj spovednikov. Samostan so začeli zidati leta 1897, že leto pozneje ga je blagoslovil škof dr. Anton Bonaventura Jeglič in frančiškanom v varstvo izroči milostno podobo Marije Pomagaj.
Zaradi romarjev so cerkev gradili postopoma. Leta 1891 so začeli podirati vhodni del stare cerkvice, sledila je ladja, nato kapelica sv. Antona. Leta 1892 so podrli še zvonik in prezbiterij. Ob cerkvi so v prizidku pustili nedotaknjeno Marijino kapelo. Ometali so jo s cementom in ji naredili novo pročelje, notranjščino pa pustili nespremenjeno.
Nova cerkev je bila posvečena na pragu novega stoletja – na rožnovensko nedeljo 7. oktobra 1900. Ni bila več podružnična cerkev mošenjske župnije, temveč neposredno podrejena knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.

Pripravila: AEF

Fotografije