Papež Frančišek o Božji besedi druge nedelje po Božiču zapiše: “Na to 2. božično nedeljo nam svetopisemska berila pomagajo razširiti pogled, da bi imeli polno zavedanje pomena Jezusovega rojstva.
medtem ko nadaljujemo z zrenjem čudovitega znamenja jaslic, nam današnje bogoslužje pravi, da Kristusov evangelij ni pravljica, ni mit, ni spodbujajoča pripoved, ne. Kristusov evangelij je polno razodetje Božjega načrta o človeku in o svetu. Sporočilo je, ki je istočasno preprosto a hkrati veličastno in ki nas spodbuja, da se vprašamo: »Kateri konkreten načrt je Gospod položil vame, ko je ponovno uresničil svoje rojstvo med nami?«”
V jaslice, ki so, kot pravi papež Frančišek, čudovito znamenje Božje ljubezni, smo v baziliki Marije Pomagaj že sprejeli Svete Tri Kralje. Številni romarji so skozi ves dan prihajali k Mariji Pomagaj. osrednjo romarsko sveto mašo je v baziliki daroval rektor, dr. p. Robert Bahčič. V pridigi je spregovoril o današnji Božji besedi: “V prvem berilu iz Sirahove knjige smo slišali hvalospev modrosti, ki prekaša vse druge hvalnice. Modrost opiše samo sebe kot prvo Božjo stvaritev, ki je igrala svojo vlogo pri ustvarjanju sveta. V prebranem odlomku smo slišali, da Sirah modrost poistoveti s postavo. Postava pa daje natančna navodila glede odnosov med ljudmi. Modrosti Bog naroči, da biva v Jakobu, tam naj razpne svoj šotor, v Izraelu je njena dedina.
Njeno mesto ni kjerkoli, ampak v Jeruzalemu, ki je zgrajeno na svetem griču Sionu in je postal njena domovina. Modrost govori o človekovem prizadevanju, da bi uredil svoje življenje po Božji postavi. Modrost je razgibana, ustvarjalna Božja moč.
Apostol Pavel v drugem berilu zapoje hvalospev prekipevanju Božje milosti. Tudi Marija je zapela svojo hvalnico Bogu. Pavel to hvalnico piše v zaporu v Rimu. Kristjan mora biti hvaležen za dar vere, ki mu ga je prinesel evangelij, ki je vesela vest. Upanje v katerega polaga svoje življenje apostol Pavel je Jezus Kristus, njegov Oče pa je Bog, ki je vse ustvaril. In zato Pavel prosi za dar modrosti, da bi spoznali tega Očeta.
Zadnja prošnja apostola Pavla pa je, da bi Bog Efežanom razsvetlil oči njihovega srca, kajti samo z duhovnimi očmi morejo spoznati Božjo resnico in sicer: v kakšno upanje vas je poklical. Naše upanje je Kristus. In v svetem letu, ki ima geslo: Romarji upanja, svoje življenje izročimo Kristusu, da nas on poživi s svojim upanje in utrdi našo vero.
Kdor sprejme Božjo modrost je sposoben presojati, razločevati in se pravilno odločati. Ravno tako tudi tisti, ki sprejme Besedo, ki se je učlovečila. Odločitev za Boga, Božjo modrost in Jezusa Kristusa se dogaja v našem srcu in ne v srcu Boga. Kdor se odpre in sprejme Luč, vidi njegovo veličastvo, vidi resnico in je deležen milosti.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije