Papež Frančišek je s posebnim pismom, naslovljenim na škofe po vsem svetu, prosil: »Pridružite se temu dejanju (posvetitve Brezmadežnemu Marijinemu srcu) in za petek, 25. marca, skličite duhovnike, redovnike in druge vernike k skupni molitvi na svetih krajih, da bo sveto Božje ljudstvo enodušno in srčno dvigalo svojo prošnjo k Mariji, svoji Materi«. Papež Frančišek je želel ugoditi številnim prošnjam in Mariji izročiti narode, ki so v sporu. To dejanje je želel opraviti 25. marca, na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, k temu je povabil škofe po vsem svetu. To naj bi bila gesta vesoljne Cerkve, ki v tem dramatičnem trenutku po Mariji, njegovi in naši materi, prinaša Bogu krik bolečine mnogih, ki trpijo in prosijo za konec nasilja, in Kraljici miru izroča prihodnost človeštva.

V ljubljanski nadškofiji smo se papežu Frančišku pridružili na Brezjah, v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču, kjer je slovesno somaševanje vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob oltarju so se mu poleg škofov Antona Jamnika in Franca Šuštarja ter rektorja svetišča Marije Pomagaj, dr. p. Roberta Bahčiča pridružili tudi številni duhovniki, diakoni ter bogoslovci. Svete maše, ki je bila na trgu pred baziliko Marije Pomagaj, se je udeležilo veliko število vernikov. Bogu smo hvaležni, da je bila prva letošnja sveta maša zunaj prav na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, s posebnim zgodovinskim pomenom tudi za naš narod.

V uvodu svete maše je zbrane pozdravil rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič. Poudaril je, da smo pri tej sveti maši še prav posebej povezani s papežem Frančiškom: “Ob današnjem slovesnem prazniku Gospodovega oznanjenja Mariji, se bomo na poseben način povezali s papežem Frančiškom ter vsemi škofi po vsem svetu v dejanju posvetitve vsega človeštva, še posebej Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. To bomo storili na koncu svete maše. Tukaj, pri Mariji Pomagaj, smo na svetem kraju. Na poseben način bomo tesno povezani s papežem Frančiškom. Gospod nadškof nosi mašni plašč, ki ga je Mariji Pomagaj leta 2014 poklonil papež Frančišek. Drugo tesno znamenje povezanosti in edinosti s papežem pa je palij, ki ga ima gospod nadškof okrog vratu.”

Nadškof Zore se je v pridigi najprej spomnil dogodkov iz preteklosti, tudi mnogih, ki so pred 105 leti poromali k Mariji Pomagaj, ko so na Soški fronti pokale bombe v veliki moriji prve svetovne vojne. Romarji so prihajali sem in Mariji Pomagaj prinašali sami sebe in svoj smrtni strah. »Prihajali so begunci, ki so bili pregnani s področij, kjer je s svojo rušilnostjo gospodarila fronta. Prosili so za svoje domove. Prosili so za može in fante, ki so jih pogoltne čeljusti vojne potegnile v vrtinec nasilja. Prosili so: »Marija, pomagaj nam vojskini čas, na tebe ozira se vsak izmed nas, Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam ti.« Čeprav je to besedilo nastalo med 2. svetovno vojno, so prošnje, ki so prihajale iz src in iz grl, Mariji prinašale isto stisko in nemoč, obenem pa zaupanje v njeno materinsko ljubezen in priprošnjo,« je povedal.
Nato se je ustavil pri Marijinem sporočilu pastirčkom iz Fatime na Portugalskem, ko je med drugim dejala: »Da jo [vojno] preprečim, bom prišla prosit za posvetitev Rusije mojemu brezmadežnemu Srcu in zadostilno obhajilo ob prvih sobotah. Če bodo izpolnili moje prošnje, se bo Rusija spreobrnila in bo mir; če ne, bo raznesla svoje zmote po svetu ter povzročila vojne in preganjanja Cerkve. Dobri bodo mučeni, sveti oče bo moral veliko trpeti, razni narodi bodo uničeni.« S temi besedami je Marija 13. julija 1917 povabila k molitvi in posvetitvi fatimske pastirčke in ves krčanski svet. (v Tarcisio Bertone: Zadnja fatimska vidkinja. Moji pogovori s sestro Lucijo).«
Nadaljeval je, da je Marijino brezmadežno srce tisto, ki neprestano ljubi. »Zato danes po Marijinem brezmadežnem srcu nagovarjamo Boga, ki dobro vidi stisko svojega ljudstva, ki sliši, kako vpije zaradi priganjačev in pozna njegove bolečine (prim. 2 Mz 3,7). In če se nam Bog, ki je spremljal trpljenje in stiske ljudstva v sužnosti ter hodil z njim po poti skozi morje in puščavo do obljubljene dežele, zdi še vedno na nek način odmaknjeni Bog, ki sicer vse stiske vidi, sliši in jih pozna, vendar pa jih ne doživlja, od Jezusovega učlovečenja naprej Bog doživlja vse, kar doživljajo njegovi bratje in sestre.«
Nadškof je nato poudaril, da Jezus iz svojega življenja ve, kaj pomeni biti lačen in žejen, kaj pomenijo bridke solze ob mrtvem prijatelju, kaj pomeni biti zavržen, zasramovan, osovražen tudi prodan. »Ob njem pa vse to pozna tudi njegova in naša mati Marija, saj je hodila z njim njegovo pot. Doživljala je vedno večje nasprotovanje Jezusu, prehodila je pot križa, nemočna je trepetala pod križem in v svoje naročje je sprejela truplo svojega mrtvega sina. Tej materi bomo zato danes izročili ves strah, vse solze, vse bolečine in vse smrti, ki jih povzročajo grozote vojne. Po njej jih bomo izročili Jezusu, ki je ljudi s kamni v rokah odvrnil od tega, da bi jih zmetali v ženo; Jezusu, ki je ganil srce desnega razbojnika, da je prosil, naj se ga spomni, ko pride v svoje kraljestvo; Jezusu, ki je v svojem trpljenju in umiranju spreobrnil stotnika, ki je vodil križanje, da je izpovedal vero. Gospodu Jezusu, ki tudi danes stoji pred vrati srca, pred vrati srca slehernega izmed nas, tudi pred vrati srca Putina in njegovih generalov, pred vrati src vseh nasilnikov in trka. Naj naša molitev in posvetitev pripravljata pot, da bi se ta vrata odprla, da bi se vsa vrata odprla in da bi se po svetu namesto eksplozij bomb začele razlegati besede sprave in bratstva, h kateremu nas vabi papež Frančišek. Marija Pomagaj, prosimo te za Rusijo, prosimo za Ukrajino, prosimo za ves svet.«

Ob sklepu svete maše je nadškof Stanislav Zore počastil kip Fatimske Marije in podobo Marije Pomagaj, nato pa pred njima zmolil posvetilno molitev Marijinemu Brezmadežnemu srcu, pri kateri so se mu pridružili tudi zbrani romarji.

Mi torej, Božja Mati in naša Mati, slovesno izročamo in posvetimo tvojemu Brezmadežnemu Srcu sami sebe, Cerkev in vse človeštvo, posebno pa Rusijo in Ukrajino. Sprejmi to naše dejanje, ki ga vršimo z zaupanjem in ljubeznijo; stori, da bo prenehala vojna, svetu priskrbi mir. Da, ki je privrel iz tvojega Srca, naj Knezu miru odpre vrata zgodovine; zaupamo, da bo po tvojem Srcu prišel mir. Tebi zato posvečamo prihodnost celotne človeške družine, potrebe in pričakovanja ljudstev, stiske in upanja sveta.
Po Tebi naj se na zemljo izlije Božje usmiljenje in blago utripanje miru naj spet zaznamuje naše dneve. Žena privolitve, na katero se je spustil Sveti Duh, vrni med nas Božjo harmonijo. Ti ki si »živi vrelec upanja«, odžejaj suhost našega srca. Jezusu si stkala človeškost, naredi iz nas graditelje občestva. Hodila si po naših poteh, vodi nas na steze miru. Amen.

Pripravila: AEF

Fotografije