Postni čas je spokorni čas. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu.

Naše notranje prizadevanje naj bi se na zunaj izražalo v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih. Namen posta prvenstveno ni v odpovedi določeni hrani ali pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom preko molitve.

»Spreobrni se in veruj evangeliju!«, so besede, ki jih duhovnik izreče, ko na pepelnično sredo potrese pepel na glavo. Pepel simbolizira človeško minljivost, krhkost, moralno in bivanjsko omejenost. S tem je zaznamovan naš obstoj in bivanje. Kdo ne izkuša trpljenja in nesmisla trpljenja? Kdo ne izkuša na tak ali drugačen način zaznamovanosti z grešnostjo? Kristus prihaja prav za to in prav za tebe.
Pepel ponazarja tudi znak spokornosti, da bi si priznali svoja zgrešena dejanja in nagnjenja ter upali v Božje usmiljenje.
In na koncu je pepel tudi simbol človekove pokore, spokorjenosti, želje spremeniti kaj v življenju, morda celo spremeniti kakšno področje v življenju.
Verovati evangeliju pomeni verovati v držo ljubezni in ne egoizma.

Čeprav dandanes vsi okoli nas razpredajo le o tem, da je takšna naravnanost edini način preživetja. Verovati moramo v pot odnosov in povezanosti.
Vsak postni čas začenjamo s prošnjo, da bi prejeli milost odpuščanja grehov. Bog si močno želi, da se z vsem srcem vrnemo k njemu.
Lahko začnemo z majhnimi stvarmi, če nadaljujemo z odpovedjo, temu kar prinaša ta svet, bomo z leti pridobili mnoge kreposti.
Morda se niti ne zavedam, da hodim napak, morda pa že dolgo časa vem, da moram kaj spremeniti in si niti ne upam.

»Veselje nad odrešenjem se začenja danes.«

Pripravila: UK

Fotografije