S sveto mašo zadušnico, ki jo je v baziliki Marije Pomagaj daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, smo se danes poslovili od p. Leopolda Grčarja. Ob nadškofu so somaševali tudi provincialni minister, p. Marjan Čuden, stiški opat p. Maksimilijan File, rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča p. Robert Bahčič ter številni sobratje. Maše zadušnice ob uri Jezusove smrti se je udeležilo tudi veliko število drugih duhovnikov in redovnikov, redovnic ter več sto vernikov.
»Kralj, kateremu vse živi, je poklical k sebi iz smrtnega k nesmrtnemu življenju frančiškana patra Leopolda Grčarja. Zadnjih 30 let deloval pri Mariji Pomagaj na Brezjah,« so patri frančiškani zapisali v osmrtnici. Pokojni pater Leopold je od ponedeljka ležal v frančiškanskem samostanu kamor so lahko noč in dan prihajali mnogi, da se poslovijo od njega. Molitev rožnega venca, prošnje in zahvale so spremljale slovo frančiškana, ki so ga mnogi poznali kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj.
Nadškof Zore je v pridigi na kratko orisal bogato življenjsko pot p. Leopolda, od njegovega oznanjevanja, ki ga v sebi mnogi nosijo vse življenje, do tega, da je bil skoraj pol stoletja vodja molitvene pobude Živega rožnega venca – Marijanske molitve za nove duhovne poklice in njih stanovitnost. Na koncu je spomnil še na jaslice, ki so p. Leopolda spremljale vsa leta. »P. Leopold je bil blag, vljuden z vsemi, ponižen, krotak in zato je segal v globino,« je dejal nadškof Zore.
Ob sklepu svojega nagovora je zbranim zastavil nekaj vprašanj: »P. Leopold je bil skozi dolga desetletja voditelj Živega rožnega venca. Bo sedaj ta veriga molivcev za nove duhovne poklice zamrla, ko je umrl p. Leopold? Na Brezjah je 35 let vodil Frančiškovo družino, družino Frančiškovega svetnega reda. Bo sedaj ta družina ostala živa? Bodo molitvene ure katerih pobudnik je bil p. Leopold, zlasti za prenovo slovenskega naroda in za nove duhovne poklice, zaradi tega utihnile, ker njega ne bo več? Če se bo kaj takšnega zgodilo potem bratje in sestre je njegovo sporočilo v nas ostalo plitvo. Če pa boste znali vse to nadaljevati, čeprav bo treba poiskati nove načine, čeprav bo treba na drugačen način osmisliti prihajanje sem na Brezje, potem bo njegovo življenje in njegovo delo ostajalo rodovitno.«
Nadškof Zore je sobratu še dejal: »Dragi p. Leopold! Šest let sva živela skupaj tukaj na Brezjah, kot brata in kot delavca v Božjem vinogradu. Pomagal sem ti po tvojih zamislih in ti si mi stal ob strani ob mojih. Občudoval sem te, kako si znal poiskati sodelavce za različne pobude, zlasti za Živi rožni venec. Sedaj te prosim, da s pokojnimi člani Živega rožnega venca oblikuješ nebeški rožni venec, da boste pred obličjem Očeta prosili za nove duhovne, redovne in misijonske poklice za našo Cerkev.«
Pred pogrebnim sprevodom na pokopališče so se z nagovori od pokojnika poslovili še: provincialni minister p. Marjan Čuden, br. Franc Herle v imenu Frančiškovega svetnega reda, Arif Sulejmanović v imenu Gibanja Fokolarov, Drago Kozinc v imenu Društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter rektor brezjanskega svetišča p. Robert Bahčič.
Po sveti maši je sledila procesija do pokopališča, kjer so patra Leopolda položili v grob ob njegovih sobratih.
Naj počiva v miru!
Pripravila: UK
Fotografije
