Marija je po Jezusovem vnebohodu skupaj z apostoli in ženami molila v dvorani zadnje večerje in prosila za dar Svetega Duha. Tako je postala mati prve Krščanske skupnosti in pozneje mati Cerkve, ki se je oblikovala na binkoštni praznik.
Papež Pavel VI je ob sklepu zasedanja II. vatikanskega cerkvenega zbora Marijo razglasil za Mater Cerkve in pozneje vzklik »Mati Cerkve« vstavil tudi v Marijine litanije.
Marija je ključni element v življenjskem odnosu med Bogom in človekom, zato si Cerkve brez Marije sploh ne moremo predstavljati.
A kdo sploh je Marija? Marija ni boginja. Marija ni četrta Božja oseba. Marija je človek, človek kot smo mi vsi. In ravno zaradi te svoje lastnosti, zaradi svoje človečnosti nam je tako blizu.
Kaj vse Marija ni doživela, kar doživljamo mi? V vsaki naši človeški priliki ali dogodku, lahko najdemo oporno točko v Marijinem človeškem življenju. To kar doživljamo mi, je doživljala tudi Marija. Kot človek je bila deležna vsega, kar je deležen vsak človek v svojem življenju, razen greha.
Marija se je veselila in doživljala bolečino. Ni vedno vsega razumela, je pa shranjevala Božje besede v svojem srcu in jih premišljevala. Bila je v stiski, tesnobi, bolečini, kakor tudi v veselju, sreči in blaženosti. Zaradi tega se nam vsem lahko pridruži, zaradi tega nas lahko vse razume. Razume veselje mlade mater, kot tudi bolečino rojevanja. Razume srečno družinsko življenje, kot tudi begunce. Razume tesnobo izgubljenega in srečo najdenega. Sočutna je do ljudi ob izgubi ljubljene osebe in nas tolaži s tem, da tisti, ki v Kristusu umrejo, z njim tudi vstanejo.
S tem, ko se je Bog ozrl na Marijo, se je ozrl na človeštvo in s tem, se ozira tudi na nas vse. Marija je zgled tega, kako lahko človek in Bog sodelujeta in živita. Je tudi zgled tega, kako lahko človek povabi in sprejme Boga v svoje življenje. Ker je Marija sprejela Božje povabilo, rodila Božjega Sina, našega gospoda Jezusa Kristusa in ker ga je spremljala od rojstva do vstajenja je postala Mati Cerkve.
S svojim zgledom nas vabi, da tako ravnamo tudi mi.
Na današnji dan, ko je vse dopolnjeno in je vse tako kot bi moralo biti, se lahko ozremo nazaj, v Jezusovo življenje, kjer lahko poleg vsake podrobnosti Jezusovega življenja, zasledimo tudi skromno Marijino življenje. Tako se na današnji dan razkrije bistvena Marijina lastnost, zaradi katere jo imenujemo mati Cerkve – potrpežljivo spremljanje. Kakor vsaka mati je tudi ona spremljala Sinovo življenje in tako kot prava mati spremlja tudi življenje Cerkve.
Kakor ni Jezusovega življenja brez Marijinega spremljanja, tako tudi ni kristjanovega življenja, brez marijinega spremstva. Mati Cerkve je postala v tistem trenutku, ko jo je učenec pod Jezusovim križem vzel k sebi. Takrat je postala Janezova mati in s tem mati nas vseh nas. Od takrat naprej je bila Marija vedno poleg učencev, kar nam izpričuje tudi Sveto pismo. Bila je tudi takrat, ko so bila vrata v strahu pred Judi zaklenjena in so učenci v strahu trepetali. Marija je bila zraven, jih spodbujala in z njimi molila.
Molimo tudi mi, skupaj z Marijo, sprejmimo Kristusa v svoje življenje kakor ga je sprejela Marija.
Marija je z nami v vsaki naši življenjski situaciji, z nami moli in skrbi za nas kakor vsaka dobra mati za svojega otroka.
Pripravila: UK
Fotografije
