S soncem obsijana bazilika Marije Pomagaj je danes pozdravila številne romarje, ki so iz različnih koncev naše domovine in zamejstva priromali k Mariji Pomagaj.
Danes obhajamo praznik svetega Luka evangelista. Gospod ga je poslal, da oznanja blagovest ubogim. (Lk 7,22) Evangelist Luka se opira na pričevanja tistih, ki so videli in poslušali Jezusa in mu tako posredovali izročilo o zakramentih in o Kristusu. Sveti Luka je po starem krščanskem izročilu napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela.
Z Marijo se je večkrat srečal v Janezovi hiši, kjer mu je pripovedovala o Jezusovem rojstvu in njegovih otroških letih. Luka jo je ob teh obiskih večkrat slikal – od tu izhaja legenda, da je on avtor Marijine podobe (Salus populi romani, Zdravje rimskega ljudstva), ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Njegov razpoznavni znak na upodobitvah je vol.
Na praznik evangelista Luka je k Mariji Pomagaj priromalo veliko župnij, iz različnih delov naše domovine. K osrednji romarski sveti maši ob 10. uri so se pridružili romarji: iz Mežice in Šentanela, Leskovca pri Krškem, Jesenice, Dovje ter Obirsko na Avstrijskem Koroškem. Somaševanje je vodil g. Drago Svetko, ob njem pa so somaševali p. Viktor Papež, g. Matej Gnidovec ter g. Jože Hrastnik.
“Poglejte – samo mati lahko takole zbere svoje otroke, ki so razkropljeni na vse konce Slovenije – in še preko roba te lepotice na sončni strani Alp – ki je pa tolikokrat tako v senci – in samo toplina Marijinega srca nas pri tem studencu Božje milosti tukaj na Brezjah – še lahko ogreje, da ne zmrznemo v tako hladnih medsebojnih odnosih – da se ne zgubimo v temi našega časa, v teh meglenih pravilih mišljenja, v teh smrtonosnih odločitvah, v teh egoističnih dejanjih – ko se vse bolj uresničuje rek: »homo homini lupus« – človek človeku volk – in v tej razklanosti, ranjenosti in umiranju našega srca, družine in družbe – smo prišli sem, da nas Mati pritisne na svoje srce, da nam Jezus dahne – Glej, tvoja Mati – da nam Marija zašepeta – Kar koli vam poreče moj sin, storite.” Je uvodoma v pridigi dejal g. Drago Svetko.
V nadaljevanju je spregovoril o današnjem prazniku, godu evangelista Luka: “Danes je praznik v nebesih in tukaj na zemlji – pridružili smo se temu slavju in bomo kot ena družina skupaj z Marijo slavili nebeškega malarja – tistega, ki je v tretjem evangeliju naslikal podobo Jezusa – tudi po pripovedovanju Marije – in tistega, za katerega pravijo, da je ravno pri iskanju podatkov o Jezusu in srečanjih ter pogovorih z Marijo – da nam je samo on – edini od evangelistov – lahko opisal, orisal, naslikal otroštvo Sina Jezusa – zato pa – tako pravijo – tolikokrat je zrl v Marijin obraz, da ga je lahko tudi naslikal – in tako se je tudi ta – likovna podoba ohranila do današnjega časa. Ta možakar je sveti Luka evangelist – ki se mu torej lahko zahvalimo za slikano in pisano podobo nebeške Matere Marije.”
“Samo podoba Matere Božje je slika, ki zagrabi srce z ljubeznijo, ki nam nazaj vsadi pravo ljubezen, ki nas potegne za seboj, da smo sposobni pogumno živeti ljubezen – ki nas v nočeh naših Betlehemov osreči z rojstvom Jezusa Kristusa – ki nam ob naših molitvah domá ali v naših templjih daje v naročje Sina, da spoznamo, da je On luč sveta – ki prihaja k nam na naše zgrešene in podivjane gostije, kjer sploh nimamo niti žive vode življenja – pa ona po Sinu priskrbi vino veselja – ko nam na naši strmih Kalvarijah hodi ob strani in krepi našo voljo in pošlje kakšno Veroniko, da nam ohladi čelo, da vztrajamo, zdržimo in se plazimo naprej – ki je, na vrhu, ko smo na križu, ob nas, da lahko, ko slišimo Jezusovo besedo: Glej tvoja mati – da lahko tudi mi rečemo: Oče v tvoje roke se izročam.”
“Preprosto platno, na katero slikamo – je lahko manjše, to je srce posameznika – malo večje je družina – še večje pa je fara. Za slikanje torej poleg izbire platna ali pa uporabe in udeležbe pri vseh slikarskih kolonijah – potrebujemo še kapljice barv – to bodo (čudno) na vrvico nanizane jagode, ki bodo podarjane iz Marijinih rok in vpete v Zdravamarijo – mešanica Jezusovih korakov in naših iz vseh poti življenja – seveda pa razdeljene v sekcije – kot letni časi: veseli, svetli, žalostni in častitljivi poudarek pri slikanju. Seveda čopič so pa naše besede – ki z vsako jagodo barve in vsakim listom skrivnosti in z vsakim poglavjem venca ustvarjajo čudovito mešanico, ali bolje: povezanost Jezusovih in naših korakov skozi življenje.
Naj nam priprošnja svetega Luka pomaga, da se bomo v delavnicah ali pa slikarskih kolonijah radi povezovali v skupnem slikanju podobe Matere Božje – iz obličja v obličje, iz evangelija ljubezni.” Je pridigo zaključil g. Drago Svetko.
Pripravila: AEF