Ko se je v slovenskem domu v Carapachayu ok. l. 1963 sezidala zasilna dvorana, so se začeli Slovenci tam zbirati pri mesečni slovenski maši.
Maševali so g. župnik Albin Avguštin, g. Matija Borštnar in drugi. Nekaj let pozneje, 1974, smo začeli z redno nedeljsko slovensko sveto mašo. Od leta 1974 je naš župnik g. Jure Rode.
Obletnice ustanovitve doma se je vedno udeležil g. msgr. Anton Orehar. Vsi slovenski škofje, ki so obiskali Argentino, so tudi maševali pred našo podobo Marije Pomagaj: g. Alojzij Šuštar, g. Anton Jenko, g. Metod Pirih, g. Alojz Uran in g. Peter Štumpf.
Dvorana se spremeni v bogoslužni prostor, na odru odgrnemo uokvirjeno podobo Marije Pomagaj v velikosti 60 × 90 cm. Pred njo se postavi premakljivi oltar.
Avtor: slikar Ivan Plahuta, ljudski umetnik, rojen v Mariboru 1916, jo je naslikal na platno v begunskem taborišču Trani l. 1947, kjer je bila umeščena v taboriščno kapelo.
Plahuta je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko l. 1943. Poslan je bil na zahodno fronto. V Franciji so ga zajeli zavezniki. Kot vojni ujetnik je bil prepeljan v južno Italijo. Nato je bil sprejet v jugoslovansko vojsko, ki se verjetno takrat že razšla.
Po vojni je pristal v begunskem taborišču Trani, blizu mesta Bari, kjer se je nahajalo čez 200 slovenskih beguncev. Vsem je bila v veliko oporo, tolažbo in zatočišče Marija Pomagaj.
Plahuta se je v taborišču Trani poročil s Slovenko Viko Šarec, doma iz Rafolč pri Brdu pri Lukovici, ki je po končani vojni odpotovala k svojemu fantu, kasnejšemu možu, v Italijo. V Italiji se jima je rodil sin.
Večina teh beguncev se je odločila za odhod v Argentino. Tako so tudi to Marijino podobo vzeli l. 1948 s seboj v Argentino.
Družinica Plahuta se je v Argentini najprej naselila v mestu Lujan, nato so pa šli v Mendozo, kjer je gospod dobil službo v keramični delavnici, ki so jo vodili Slovenci.
L. 1971 se je že povečana Plahutova družina vrnila v Slovenijo. Naselili so se blizu Zagorja, kjer so našli svoj novi dom in se je umetnik preživljal s slikarstvom. Njegovo zadnje znano delo je bila obnovitev cerkve v Kisovcu pri Zagorju.
Rojaki slovenskega doma v Carapachayu smo zelo hvaležni, da imamo lahko med nami tako dragoceno Marijino podobo in ohranjamo v lepem spominu g. Janeza Plahuto.
Pisec: Ivan Žnidar, rojen v Suhadolah 19. 5. 1920, stanujoč v Carapachayu, Argentina.
Kraljica Slovencev
1. Glavna Kraljica Slovencev,
glej tukaj v tujini tvoj rod sedaj ječi,
usmili se enkrat ti nas,
popelji v slovenske dežele nas kras.
2. Mi sveti ostanemo tvoji sinovi,
zapeli na čast bi ti radi spev,
častili, molili najraje bi te
na grudi domači slovenske zemlje.
3. A usoda je naša bila tako,
da morali zapustiti Slovenijo smo,
podati v tujino s širom sveta,
kjer lakota, grozota in strah so doma.
4. Med nami so krogle žvižgale,
se pred njimi se vsak rojak tresel je,
pa vsak, ki v tebe je bil upajoč,
po tebi prejel je Božjo pomoč.
5. Zatorej poslušaj nas, draga Ti, mati,
mi hočemo s prošnjo se k tebi podati,
saj ostanemo tvoji, a mir
podaj nam v slovenski deželi krasoti.
30. 6. 1945, napisal Ivan Pravdič
