Podoba Marije Pomagaj v farni cerkvi Marije Pomagaj v Torontu je posnetek milostne podobe Marije Pomagaj iz Brezij. Posnetek je delo akademskega slikarja p. Blaža Farčnika, OFM. Naslikal ga je na prošnjo p. Bernarda Ambrožiča leta 1927, ko je nastala prva cerkvica za takratno slovensko župnijo sv. Janeza Vianeja v Detroitu, Mich. Kopija Marije Pomagaj, ki jo je naslikal p. Blaž, je ostala v cerkvici sv. Janeza Vianeja v Detroitu tako dolgo, dokler je niso podrli in pod župnikovanjem znanega slovenskega misijonarja p. Odila Hanjška, OFM postavili nove cerkve. P. Odilo trdi, da je bila podoba Marije Pomagaj nekaj časa tudi v novi cerkvi. Gotovo pa je, da leta 1940, ko je šel p. Bernard skozi Detroit v Kanado, podobe ni bilo več v cerkvi. Zanimal se je zanjo in jo tudi našel, spravil jo je v svojo karo in podoba je šla z njim v Grimsby, Ontario. Tam je bil takrat za župnika poznejši torontski pomožni škof B. I. Webster, sedaj škof v Peterboroughu, Ontario. Z njim se je p. Bernard Ambrožič seznanil in dosegel, da mu je drage volje prepustil cerkev presv. Srca Jezusovega v Vinelandu, ki je bila takrat in je še danes podružnica župne cerkve sv. Jožefa v Grimsbyju. V tej cerkvi je p. Bernard zbiral Slovence, ki so po prvi svetovni vojni v Vinelandu ustanovili veliko farmarsko naselbino. Tukaj je prišla podoba Marije Pomagaj zopet do svoje časti. Dne 18. Avgusta leta 1940 je bila v imenovani cerkvi slovesno ustoličena. Slovesnosti se je udeležil tudi župnik B. I. Webster, ki je podobo pred ustoličenjem blagoslovil in ob tej priliki tudi pridigal. Tako so v Vinelandu nastale prve kanadske Brezje, ki pa se iz raznih vzrokov niso mogle razviti. Leta 1941 je p. Bernard zapustil Vineland oz. Grimsby, a podobo Marije Pomagaj je pustil tam. Zopet ni znano, kako dolgo je podoba ostala v tej cerkvi. Ko se je leta 1950 pater Bernard mimogrede ustavil v Vinelandu, jo je našel zapuščeno v prostorih pod cerkvijo. Znova je z njim romala v karo in prišla v Malvern, Ontario, kjer se je po drugi svetovni vojni na farmi sester karmeličank s svojo družino naselil brat p. Bernarda, g. Lojze Ambrožič. Na njega se je kmalu nato obrnil sedanji slovenski župnik v Torontu, Rev. Jakob Kolarič, C.M., s prošnjo, da mu podobo prepusti za bodočo slovensko cerkev, za katero se je tisto leto že pričela živahna akcija med torontskimi Slovenci, zlasti med novonaseljenci.
27. Avgusta leta 1950 je podoba Marije Pomagaj s številnimi Slovenci pod vodstvom škofa dr. Gregorija Rožmana romala v Midland. Pred njo so v svetišču kanadskih mučencev ponovili obljube in posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
Malo pred novim letom 1951 je bila podoba Marije Pomagaj obešena na zadnji steni blizu vrat v cerkvi Mount Carmel, v kateri so že od prve adventne nedelje leta 1949 imeli redno nedeljsko službo božjo. Tam je podoba ostala do septembra 1954, ko so jo sneli z namenom, da se jo da v nov okvir iz mahagonijevega lesa.
V Koledarju Ave Marija 1951 na str. 99 pravi p. Odilo Hanjšek, da podoba Marije Pomagaj čaka v Malvernu, da bo slovesno ustoličena kje drugje, najbrž v Torontu, »če bo res kdaj prišlo do slovenske cerkve«.
Po neskončni božji dobroti in po milosrčni naklonjenosti preblažene Device, je do slovenske cerkve v Torontu prišlo. In ko je za sklep Marijinega leta, dne 8. Decembra 1954 Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman prvikrat daroval v novi cerkvi sveto mašo, so slovenski verniki zopet ugledali pred seboj nad glavnim oltarjem podobo Marije Pomagaj v novem sijaju, z bleščečo krono na glavi.
Podoba Marije Pomagaj je imela že v Vinelandu neke vrste krono. Ko je podoba prišla v Toronto, je bila brez krone. P. Bernardu se ni zdela več primerna, zato je ni vzel s seboj. Na prošnjo je akademski slikar, g. Božo Kramolc nato Mariji in Jezuščku kroni naslikal že leta 1950. Predvidevali pa so že takrat, da bodo kdaj pozneje dali narediti kovinski kroni, ki bosta tako veliki, da bosta naslikani kroni popolnoma pokriti. To se je zgodilo šele tik pred blagoslovitvijo nove cerkve, ko se nam je posrečilo oskrbeti primerni kroni za Marijo in Jezuščka v njenem naročju. Denar za kroni sta po zaobljubi darovala dr. Anton Štih in njegova žena Minka, izdelala pa jo je ga. Tvrdka Houghton, iz Toronta, po nasvetih akademskega kiparja Franceta Goršeta.
Upajmo, da bo ta podoba, ki je bila že dvakrat pozabljena, odslej stalno v časti in da bo Marija Pomagaj vsem, ki bodo pred njo molili, naklanjala neštete milosti.