Na novoletni dan, 1. januarja, v Katoliški Cerkvi praznujemo praznik Marije, Svete Božje Matere ter svetovni dan miru. Prvi dan leta, s katerim začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov, je posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu.

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je vsako leto 1. januarja še posebej slovesno, saj se spominjamo imenovanja bazilike Marije Pomagaj za Slovensko Marijino narodno svetišče. Razglasitev je bila 1. januarja 2000, na prvi dan svetega leta 2000, vodil jo je tedanji nadškof msgr. dr. Franc Rode.

Somaševanje na praznik Marije, Svete Božje Matere vsako leto vodi ljubljanski nadškof. Ob nadškofu msgr. Stanislavu Zoretu so nocoj v baziliki Marije Pomagaj somaševali dr. p. Robert Bahčič, rektor svetišča, g. Boštjan Prevc, nadškofijski tajnik, g. Ivan Herzeg ter g. Vinko Podbevšek.

P. Robert Bahčič je uvodoma pozdravil prisotne romarje, ki so napolnili baziliko Marije Pomagaj ter se gospodu nadškofu zahvalil za darovanje svete maše.

Nadškof Stanislav Zore je uvodoma v pridigi najprej spregovoril o obletnici imenovanja bazilike Marije Pomagaj za Slovensko Marijino narodno svetišče: » Danes mineva 26 let, odkar je bila brezjanska bazilika Marije Pomagaj razglašena za Slovensko Marijino narodno svetišče. S tem je bilo potrjeno tisto mesto, ki ga ima Marija Pomagaj v veri in življenju slovenskega kristjana. Zato se danes s hvaležnostjo oziramo na sklep Slovenske škofovske konference, ki ji je takrat predsedoval nadškof dr. Franc Rode, ki je 1. januarja leta 2000 razglasil brezjansko baziliko za narodno svetišče. Še večja hvaležnost pa je v vseh nas ob Marijini skrbi za njen narod. Kot Mati nas na Brezjah sprejema, posluša, posreduje naše prošnje Sinu, nas tolaži in bodri, da se z Brezij po srečanju z njo vedno vračamo okrepljeni in opogumljeni. Marija Pomagaj, hvala ti za vse dokaze tvoje skrbi za nas.«

V nadaljevanju je poudaril pomen današnjega praznika Marijinega Božjega materinstva: » Danes pa svoj pogled dvigamo od otroka v jaslicah k obrazu Marije, njegove svete Matere, za katero že od koncila v Efezu leta 431 verujemo, da je Marija prava in resnična Božja Mati. Njeno Božje materinstvo so tajili. Predvsem carigrajski škof Nestorij je učil, da Marija ni in ne more biti Božja mati. Je samo mati človeka Kristusa. Cerkev pa je po navdihu Svetega Duha verovala in še vedno veruje, da je Jezus Kristus pravi Bog in pravi človek, rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom in rodila ga je Marija, potem ko je sprejela Božjo ponudbo, ki ji jo je posredoval nadangel Gabriel.

Zato se moramo v začetku novega leta spomniti njene besede, ko je sprejela Božje povabilo: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« Ali lahko tudi mi, dragi bratje in sestre, za vodilo svojega življenja v tem letu sprejmemo Božjo voljo? Ali smo pripravljeni na presenečenja, ki nam jih pripravlja Bog in želi z njimi naše življenje narediti bogato in izredno? Ali se bomo trmasto držali svojih načrtov, za vsako ceno zasledovali svoje cilje in ostajali ujeti znotraj svoje omejenosti? Če bomo tudi mi znali izrekati besede izročitve: »Zgodi se mi po tvoji besedi,« bo tudi naše življenje postajalo po Božje rodovitno. Po Božji volji bomo v sodelovanju z Bogom temu svetu prinašali evangelij odrešenja, kakor mu je Marija prinesla in podarila Odrešenika, ki nam je podaril evangelij, veselo vest odrešenja.«

Danes praznujemo tudi svetovni dan miru, zato je nadškof Zore izpostavil nekaj misli papeža Leona XIV., iz njegove poslanice : » Papež Leon XIV., ki ga je Sveti Duh podaril Cerkvi po smrti papeža Frančiška, je v sporočilu za današnji svetovni dan miru izhajal iz Jezusovega velikonočnega pozdrava: »Mir vam bodi.« On, ki so ga zasramovali, ki so ga prodali in zatajili, ki so ga bičali in poniževali, On, ki je padal pod križem in vstajal, On, ki je tolažil in bil deležen tolažbe, On, ki je umrl in bil pokopan, je po vstajenju prišel med svoje s pozdravom: »Mir vam bodi!« Zato ni čudno, da papež s tam pozdravom začenja letošnje sporočilo za svetovni dan miru.«

» Papež navede še drug zgled: Frančiška Asiškega. Človeka, ki je sanjal o slavi, ki jo bo pridobil z orožjem na bojnem polju. Odločno je stopal po poti, ki si jo je začrtal. Potem pa je v njegovo življenje stopil Bog in v odločilnem trenutku je Frančišek tega Boga vprašal: »Gospod, kaj hočeš, da storim?« Odložil je orožje in brez ščita in meča izbojeval največje zmage svojega življenja: mesta so se spravila med seboj, prišel je v tabor sultana Maleka-al-Kamila in mu govoril o Kristusu. Z mečem tega ne bi mogel. Sultan je ostal musliman, a razšla sta se v medsebojnem spoštovanju. Razoroženi in hkrati tudi razorožujoči mir.«

»V evangeliju smo slišali, da je Marija besede ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. Ne, da bi vrnila z enako mero, ampak da bi po premišljevanju razumela Božja sporočila in jih živela.

Naj nas v tem letu vodi, spremlja in podpira, da bomo tudi mi premišljevali, razumeli in se Bogu zahvaljevali za vse, kar bomo slišali in videli.

Marija Pomagaj, prosi za nas!« Je pridigo zaključil nadškof Stanislav Zore.

Pripravila: AEF