Generated by Rank Math SEO, this is an llms.txt file designed to help LLMs better understand and index this website.

# Marija Pomagaj Brezje, Slovensko Marijino narodno svetišče: Brezje, Slovensko Marijino narodno svetišče Vsak človek ima svojo pot. In vsaka pot ima svoj pomen. Zato si moramo na svojih poteh vzeti čas, se ustaviti in

## Sitemaps
[XML Sitemap](https://marija.si/sitemap_index.xml): Includes all crawlable and indexable pages.

## Prispevki
- [“Kjer je tema, naj prinašam svetlobo”](https://marija.si/novica/kjer-je-tema-naj-prinasam-svetlobo/): Z molitveno uro in sveto mašo smo danes popoldan pri Mariji Pomagaj na Brezjah pričeli Teden za življenje, ki letos nosi naslov 'Kjer je tema, naj prinašam svetlobo'. Sveto mašo je daroval duhovni asistent Gibanja za življenje, g. Anže Cunk, župnik Bolniške župnije v Ljubljani. Somaševali so duhovniki novomeških župnij, g. Mitja Bulič, g. Štefan Hosta, g. Klavdio Peterca ter p. Gregor Kos, ki so k Mariji Pomagaj priromali skupaj s tremi avtobusi vernikov.
- [“Vsi smo povabljeni na nebeško svatbo” (Mt 22,1-14)](https://marija.si/novica/vsi-smo-povabljeni-na-nebesko-svatbo-mt-221-14/): Prilika, ki smo jo slišali v današnjem evangeliju, nam govori o Božjem kraljestvu kot o svatbi (prim. Mt 22,1-14). Glavna oseba je kraljev sin, ženin, v katerem z lahkoto opazimo Jezusa. V priliki ni nikoli omenjena nevesta, temveč le o številnih povabljenih, tako želenih in pričakovanih. Ti povabljeni smo mi, vsi mi, kajti z vsakim od nas želi Gospod »obhajati svatbo«. 
- [“Zlatomašnik bod’ pozdravljen”](https://marija.si/novica/zlatomasnik-bod-pozdravljen-2/): Na drugo soboto v mesecu oktobru je pri Mariji Pomagaj na Brezjah g. Janez Pintar iz Argentine obhajal ponovitev zlate maše. Ob njem sta somaševala p. Viktor Papež in g. Matej Gnidovec, ki je k Mariji Pomagaj priromal z dvema avtobusoma romarjev iz župnije Leskovec pri Krškem.
- [“Praznik Rožnovenske Matere Božje je praznik vere in molitve.”](https://marija.si/novica/praznik-roznovenske-matere-bozje-je-praznik-vere-in-molitve/): Praznik Rožnovenske Matere Božje smo pri Mariji Pomagaj letos že štirinajstič obhajali skupaj z Radiem Ognjišče. Današnji dan je za baziliko Marije Pomagaj še prav poseben praznik, saj se spominjamo obletnice posvetitve cerkve in imenovanja cerkve za baziliko. Goriški nadškof dr. Jakob Missia, ki je postal prvi slovenski kardinal, je na Rožnovensko nedeljo, 7. oktobra 1900, posvetil novo cerkev na Brezjah. 5. oktobra 1988, ob prazniku sv. Frančiška, pa je papež Janez Pavel II. podpisal dokument, s katerim je cerkev na Brezjah razglasil za manjšo baziliko (basilica minor).
- [Da bi vse pritegnili k Božji ljubezni!](https://marija.si/novica/da-bi-vse-pritegnili-k-bozji-ljubezni/): Pretekli konec tedna, v soboto, 3. in nedeljo, 4. oktobra, so se v številnih svetiščih, posvečenih svetemu Frančišku Asiškemu, odvijale slovesnosti ob 800-letnici prehoda Asiškega ubožca v večnost. Praznovanje 800. obletnice velike noči Frančiška Asiškega je priložnost, da se spomnimo, da smo vsi poklicani k svetosti in da smo tako kot on povabljeni, da odražamo lepoto evangelija.
- [Na Brezjah ob godu svetega Frančiška: »Nekdo nekje bo prišel pome.«](https://marija.si/novica/na-brezjah-ob-godu-svetega-franciska-nekdo-nekje-bo-prisel-pome/): Na lepo nedeljo, 4. oktobra, ko Cerkev obhaja god svetega Frančiška Asiškega, smo na Brezjah znova sprejeli lepo množico romarjev. Pri Mariji Pomagaj so se zbrali romarji iz različnih krajev Slovenije, med njimi pa tudi gostje iz daljnega Singapurja. Skupaj smo se zbrali ob oltarju in v molitvi prosili za Božji blagoslov ter Marijino varstvo.
- [»Frančišek je kakor sonce svetil v Božji hiši« (Sir 50,1.3-7)](https://marija.si/novica/francisek-je-kakor-sonce-svetil-v-bozji-hisi-sir-501-3-7/): Na predvečer praznika svetega Frančiška Asiškega po cerkvah, ki jih upravljajo manjši bratje, obhajamo Transitus, obred spomina smrti sv. Frančiška Asiškega. V baziliki Marije Pomagaj je obred vodil gvardijan frančiškanskega samostana Brezje, p. Tadej Inglič. Sodelovali so bralci iz Krajevnega bratstva OFS Brezje, domači pevski zbor ter p. Viktor Papež, p. David Šrumpf in g. Pavle Juhant.
- [»Gospod, dobrotljivo poglej na nas.« (Ps 119)](https://marija.si/novica/gospod-dobrotljivo-poglej-na-nas-ps-119/): Na sončno prvo soboto v mesecu oktobru so k Mariji Pomagaj na Brezje priromali številni romarji, iz domovine in tujine. Osrednje romarske svete maše, ki jo je ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval gvardijan samostana, p. Tadej Inglič, so se udeležili tudi romarji iz župnij Dol pri Hrastniku, Hrastnik in Trbovlje, skupaj z župnikom, g. Matejem Dečmanom ter veroučenci iz Jesenic, Dovjega, Sv. Križa, ki jih je spremljal župnik, g. Tilen Oberwalder Zupanc.
- [Peš iz Slovenje v Assisi](https://marija.si/novica/pes-iz-slovenje-v-assisi/): Po 19 dnevih hoje, so danes, 2. oktobra 2026, trije romarji srečno priromali na kraj smrti svetega Frančiška Asiškega, k Mariji Angelski v Porciunkoli.
- [Spominčice vabijo nove pevce!](https://marija.si/napovednik/spomincice-vabijo-nove-pevce/): Dragi otroci in mladi, radi pojete? Otroško-mladinski pevski zbor Spominčice vas z veseljem vabi, da se jim pridružite!
- [Nedelja, obsijana s soncem in hvaležnostjo](https://marija.si/novica/nedelja-obsijana-s-soncem-in-hvaleznostjo/): Zadnja septembrska nedelja je na Brezje privabila množico romarjev. Mnogi so že zgodaj zjutraj zapustili svoje domove, kjer je jesen kraje ovila v hladno in gosto meglo. Toda višje, na poti proti Brezjam in drugim s soncem obsijanim krajem naše domovine, se je odprl drugačen dan. Nad meglo je zasijalo sonce in nas znova spomnilo, kako čudovito je, ko se po sivini prikaže svetloba.
- [Motoristi Goldwing kluba Storžič na Brezjah prejeli blagoslov](https://marija.si/novica/motoristi-goldwing-kluba-storzic-na-brezjah-prejeli-blagoslov/): Topli in sončni septembrski dnevi, ko so temperature še prijetne za potovanja na dveh kolesih, so na Brezje privabili tudi skupino 29 motoristov, članov Goldwing kluba Storžič in Zveze Goldwing motorjev Slovenije.
- [Dan Vojaškega vikariata](https://marija.si/novica/dan-vojaskega-vikariata-7/): 21. septembra 2000 je bil podpisan sporazum o začetku Duhovne oskrbe v Slovenski vojski. Ob prazniku, dnevi Vojaškega vikariata, vsako leto k Mariji Pomagaj priromajo pripadniki in pripadnice Slovenske vojske. Sveto mašo je ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval načelnik Vojaškega vikariata g. Matej Jakopič. Pri sveti maši so sodelovali člani Slovenske vojske. Okoli 150 vojakov je priromalo peš iz Kranja. Po prihodu na Brezje so se zbrali pred baziliko Marije Pomagaj in sledil je slovesni dvig slovenske zastave.
- [Odpuščajmo bližnjemu, da nam bo odpuščeno (Prim Sir 28)](https://marija.si/novica/odpuscajmo-bliznjemu-da-nam-bo-odpusceno-prim-sir-28/): Evangeljski odlomek današnje nedelje (prim. Mt 18, 21-35) nam ponuja pouk o odpuščanju, ki ne zanika povzročeno krivico, ampak prizna, da je človeško bitje, ustvarjeno po Božji podobi, veliko večje od povzročenega zla.
- [‘Odprite vrata Kristusu’](https://marija.si/novica/odprite-vrata-kristusu/): Pri Mariji Pomagaj na Brezjah danes poteka molitveni dan za duhovne poklice za ljubljansko nadškofijo. Somaševanje je na trgu pred baziliko vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Naslov letošnjega molitvenega dne 'Odprite vrata Kristusu', v spomin na 30. obletnico obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Ob nastopu svoje papeške službe je izrekel besede, ki ostajajo večne za vse čase: »Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kristusu!«
- [Rojstvo Božje Matere naznanja mir (Prim. Mih 5,1-4)](https://marija.si/novica/rojstvo-bozje-matere-naznanja-mir-prim-mih-51-4/): Danes obhajamo praznik rojstva Device Marije. Katoliška in Pravoslavna Cerkev Marijino rojstvo praznujeta na isti dan. Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu, kamor so ga prinesli vzhodni menihi, pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.
- [“Marija Kraljica, naša priprošnjica”](https://marija.si/novica/marija-kraljica-nasa-priprosnjica/): Danes poleg praznika kronanja milostne podobe Marije Pomagaj praznujemo tudi Angelsko nedeljo. Papež Klemen IX. je leta 1667 določil, naj bo praznik angelov varuhov na prvo nedeljo v septembru in pri nas je ta nedelja dobila ime ‘Angelska nedelja’. Na Brezjah je bilo popoldne zaznamovano s priprošnjo za nove duhovne poklice. K molitvi so se pridružili tudi molivci in molivke Živega Rožnega Venca. Sveto mašo je daroval p. Krizostom Komar, vodja Živega Rožnega Venca, ob njem je somaševal p. Tadej Inglič, gvardijan frančiškanskega samostana Brezje.
- [“Mi vsi smo njena krona”](https://marija.si/novica/mi-vsi-smo-njena-krona/): Na prvo nedeljo v septembru obhajamo praznik, spomin na slovesno kronanje milostne podobe Marije Pomagaj, 1. septembra 1907. Želja, da bi kronali Marijo in Jezuščka na milostni podobi Marije Pomagaj, je bila v Zgodnji Danici zapisana že leta 1889, t. j. tik pred začetkom gradnje nove večje romarske cerkve: »… ko bi kedaj, kar je serčno želeti, slika Marije-pomagaj in milega Deteta Jezusa bila slovesno in cerkveno-liturgično kronana. To menim, se v Ljubljanski škofiji še z nijedno podobo Device Marije ni zgodilo. Naj bi se to vendar vsaj jedenkrat posrečilo." Zamisel so sprožili frančiškani. Na njihovo prošnjo je ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič 16. marca 1907 prosil papeža Pija X. za dovoljenje za slovesno kronanje milostne podobe. Knezoškof Jeglič je 24. junija 1907 prejel pritrdilen odgovor apostolskega sedeža v Rimu. Papež Pij X. ga je s posebnim pismom pooblastil, da krona milostno podobo na Brezjah.
- [“Marija je kronana v svoji ponižnosti.”](https://marija.si/novica/marija-je-kronana-v-svoji-poniznosti/): Na predvečer praznika Kronanca, jubileja kronanja milostne podobe Marije Pomagaj, smo se zbrali pri slovesni sveti maši, ki jo je v baziliki Marije Pomagaj daroval novomašnik g. Gregor Capuder. Po sveti maši je sledila procesija s podobo Marije Pomagaj po vasi ter celonočno češčenje v kapeli Marije Pomagaj.
- [Zlati jubilej patra Viljema Pustoslemška](https://marija.si/novica/zlati-jubilej-patra-vilija-pustoslemska/): V letu 2026 frančiškanska družina in verniki obhajamo zlati jubilej mašništva patra Viljema Pustoslemška, ofm. Petdeset let njegove duhovniške poti je zaznamovanih z zvestobo Bogu, Cerkvi in ljudem ter s posebno povezanostjo z Marijo.
- [“In nikar se ne prilagajajte temu svetu” (Rim 12,1-2)](https://marija.si/novica/in-nikar-se-ne-prilagajajte-temu-svetu-rim-121-2/): Danes obhajamo 22. nedeljo med letom. Na nedeljski poti z Matejevim evangelijem smo danes prišli do ključne točke, na kateri Jezus, potem ko je preveril, da so Peter in ostali enajsteri verovali Vanj kot Mesija in Božjega Sina, »začel svojim učencem razlagati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti …, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati« (Mt 16, 21). To je kritičen trenutek, v katerem pride do nasprotja med Jezusovim načinom razmišljanja ter učencev.
- [»Dejal jim je: ›Kaj pa vi pravite, kdo sem?‹« (Mt 16,15)](https://marija.si/novica/dejal-jim-je-kaj-pa-vi-pravite-kdo-sem-mt-1615/): Danes obhajamo 21. nedeljo med letom. Evangelij te nedelje (prim. Mt 16,13-20) predstavlja trenutek, v katerem Peter izpove svojo vero v Jezusa kot Mesija in Božjega Sina. Tudi danes Jezus sprašuje svoje učence, torej vse nas: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Kaj mu bomo odgovorili?
- [Devica Marija Kraljica](https://marija.si/novica/devica-marija-kraljica-3/): Osem dni po slovesnem prazniku Marijinega Vnebovzetja, nas liturgija vabi k češčenju Blažene Device Marije, Kraljice. Čeprav je izvor tega praznika starodaven, je šele papež Pij XII. leta 1954 ob koncu marijanskega leta določil datum obhajanja praznika.
- [Molitev in sveta maša za bolnike z rakom](https://marija.si/novica/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-31/): Vsak drugi petek v mesecu se pri Mariji Pomagaj zbiramo pri molitvi rožnega venca ter sveti maši za bolnike z rakom. V mesecu avgustu izjemoma tretji petek, drugi petek smo obhajali vigilijo praznika Marijinega vnebovzetja.
- [Ko Marija povezuje ljudi in svetišča od Kalvarije do Brezij](https://marija.si/novica/ko-marija-povezuje-ljudi-in-svetisca-od-kalvarije-do-brezij/): Danes smo v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah gostili visoke goste, diplomate Svetega sedeža, ki so ob obisku svojega sošolca in prijatelja, msgr. Matjaža Rotarja, trenutno delujočega na Kubi, obiskali Slovenijo ter pri Mariji Pomagaj skupaj darovali sveto mašo.
- [»Žena, velika je tvoja vera! Zgodi se ti, kakor želiš.« (Mt 15,28)](https://marija.si/novica/zena-velika-je-tvoja-vera-zgodi-se-ti-kakor-zelis-mt-1528/): Danes obhajamo 20. nedeljo med letom. Na dan po prazniku Marijinega vnebovzetja so k Mariji Pomagaj prišli romarji iz različnih koncev naše domovine. Tako tudi skupina 14 mož, ki so letos že 18. leto zapored peš priromali iz Žužemberka. Skupaj z županom, g. Jožetom Papežem, so se iz Žužemberka podali na 90 kilometrov dolgo pot k Mariji Pomagaj in se danes dopoldan udeležili osrednje romarske svete maše, ob 10. uri na trgu pred baziliko. Gospod župan je eden od pobudnikov romanja in se le-tega udeležuje že vseh 18 let. V uvodu v sveto mašo jih je pozdravil p. Robert Bahčič, ki je pred tremi leti prav tako peš prehodil pot, v obratni smeri, z Brezij do Žužemberka.
- [Romarji iz Rečice pri Savinji](https://marija.si/novica/romarji-iz-recice-pri-savinji/): Skozi ves praznični dan so k Mariji Pomagaj prihajali številni romarji, veliko njih peš. Tako tudi romarji iz Rečice ob Savinji, ki so na praznik Marijinega Vnebovzetja k Mariji Pomagaj priromali že 32. leto zapored. Letos sta jih spremljala tudi županja občine Rečica ob Savinji, ga. Majda Potočnik in župan občine Šmartno ob Paki, g. Janko Kopušar. Udeležili so se svete maše, ki jo je ob 16. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval p. Tadej Inglič. Ob njem je somaševal g. Vinko Čonč, župnik v Rečici ob Savinji.
- [“Marijino vnebovzetje niso oblaki in daljave!”](https://marija.si/novica/marijino-vnebovzetje-niso-oblaki-in-daljave/): Marijino vnebovzetje je praznik upanja in zaupanja v življenje, je eden od glavnih poudarkov današnjega praznika. Na največji Marijin praznik, slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, se je pri Mariji Pomagaj že od jutra zbiralo veliko romarjev.
- [“Marija je ena izmed nas”](https://marija.si/novica/marija-je-ena-izmed-nas/): Na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja smo se pri Mariji Pomagaj zbrali pri slovesni sveti maši, ki jo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval letošnji novomašnik, jezuit g. Janez Gorenc. Ob oltarju sta se mu pridružila g. Jože Tomšič ter p. Robert Bahčič, ki je v uvodu v sveto mašo pozdravil navzoče romarje ter se novomašniku zahvalil, da je sprejel vabilo k darovanju svete maše.
- [“Pozdravindi Marijica”](https://marija.si/novica/pozdravindi-marijica/): Vsako leto pred praznikom Marijinega vnebovzetja, 13. avgusta, pridejo k Mariji Pomagaj Romi iz različnih krajev Dolenjske in Bele krajine. Največ jih priroma iz Trebnjega in Novega mesta, nekaj iz Kočevja, Krškega, Dobruške vasi in Šentjerneja. Kot Romi sami radi povedo, je zanje čas romanja na Brezje nekaj posebnega, saj do Marije, oz. Marijice, kot ji rečejo sami, gojijo posebno spoštovanje in zaupanje.
- [Tradicija, ki prinaša blagoslov v vaš dom: Izšel je Marijin koledar za leto 2027.](https://marija.si/novica/tradicija-ki-prinasa-blagoslov-v-vas-dom-marijin-koledar-za-leto-2027-je-izsel/): Kot je že v navadi, ob prazniku velikega šmarna z veseljem in ponosom naznanjamo izid novega Marijinega koledarja.
- [Sveta Klara, svetloba, ki raste iz tišine](https://marija.si/novica/sveta-klara-svetloba-ki-raste-iz-tisine/): Danes, 11. avgusta, goduje sveta Klara Asiška, žena globoke vere, preprostosti in tihe, a pogumne predanosti Bogu.
- [»Veselite se, pravični, v Gospodu.« (Ps 97)](https://marija.si/novica/veselite-se-pravicni-v-gospodu-ps-97/): Danes obhajamo 19. nedeljo med letom ter slovesni praznik sv. Terezije Benedikta od Križa – Edith Stein, mučenke in sozavetnice Evrope.
- [Slovesni praznik Device Marije Angelske v Porciunkuli](https://marija.si/novica/slovesni-praznik-device-marije-angelske-v-porciunkuli/): Po cerkvah, kjer delujejo Frančiškovi redovi danes obhajamo slovesni praznik Device Marije Angelske v Porciunkuli. Na ta dan lahko v vseh cerkvah, ki jih upravljajo manjši bratje (frančiškani, minoriti in kapucini) prejmemo t.i. Porciunkulski odpustek. Omenjeni odpustek je sv. Frančišek leta 1216 izprosil od papeža Honorija, da bi lahko vsi ljudje, tudi tisti, ki si niso mogli privoščiti dragih romanj v svete kraje lahko bili deležni Božje milosti. Tako je najprej dobila majhna cerkvica sv. Marije Angelske privilegij za prejem odpustka, kasneje pa se je le-ta razširil na vse cerkve, ki jih upravljajo manjši bratje.
- [Romanje za bolne otroke, njihove družine in zdravstveno osebje](https://marija.si/novica/romanje-za-bolne-otroke-njihove-druzine-in-zdravstveno-osebje/): Prvo soboto v mesecu avgustu smo se na Brezjah zbrali pri sveti maši za bolne otroke, njihove družine ter zdravstveno osebje. V molitvi smo Gospodu izročili vse otroke, ki se soočajo z boleznijo, njihove starše, sorojence in bližnje, pa tudi zdravnike, medicinske sestre ter vse, ki z veliko predanostjo in sočutjem skrbijo zanje.
- [Ko zmaga volja ni ovir](https://marija.si/novica/ko-zmaga-volja-ni-ovir/): Tina Žarki se je 20. junija podala na najdaljšo samooskrbno kolesarsko dirko na svetu, od Northcapa na Norveškem do Tarife v Španiji. In uspelo ji je, postala je prva Slovenka in prva predstavnica Balkana, ki je uspešno zaključila NorthCape–Tarifa – eno najzahtevnejših samooskrbnih ultrakolesarskih dirk na svetu. Zagotovo pa najdaljšo na svetu. V 32 dnevih je prekolesarila 7.631 kilometrov, 70.102 višinskih metrov in dirko zaključila kot prva ženska letošnje izvedbe in osvojila 13. mesto v absolutni konkurenci.
- [Pri Mariji Pomagaj smo obhajali rubinasto mašo p. Jožeta Kokalja DJ](https://marija.si/novica/pri-mariji-pomagaj-smo-obhajali-rubinasto-maso-p-jozeta-kokalja-dj/): Danes smo se v kapeli Marije Pomagaj na Brezjah zbrali pri sveti maši, ob kateri je jezuit p. Jože Kokalj DJ obhajal častitljivi jubilej sedemdesetih let duhovništva. Somaševanje je vodil misijonar p. Stanko Rozman, ob njem pa so daritev obhajali še misijonarji p. Janez Mlakar, p. Janez Mujdrica in p. Lojze Podgrajšek. Med zbranimi je bila tudi gospa Kristina Mlakar, priznana slovenska laiška misijonarka in profesorica matematike, ki je vrsto let poučevala v Zambiji.
- [“Jubileji govorijo o ljubezni”](https://marija.si/novica/jubileji-govorijo-o-ljubezni/): Na praznik svetega Joahima in svete Ane, staršev Device Marije, so k Mariji Pomaga priromali zakonski jubilanti. Slovesno sveto mašo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Ob njem sta somaševala rektor bazilike, p. Robert Bahčič in g. Primož Lorbek, nadškofijski tajnik.
- [“Božji dar smo drug drugemu.”](https://marija.si/novica/bozji-dar-smo-drug-drugemu/): K Mariji Pomagaj so danes priromale družine, ki jih združuje ustanova Anin sklad. Srečanje so pričeli s sveto mašo, ki jo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob njem so somaševali p. Milan Kos, provincialni minister minoritov, br. Primož Kovač, provincialni minister kapucinov, p. Robert Bahčič, rektor svetišča ter g. Boštjan Prevc, nadškofijski tajnik.
- [»Ti, Gospod, si dober in odpuščaš.« (Ps 86)](https://marija.si/novica/ti-gospod-si-dober-in-odpuscas-ps-86/): Evangeljske prilike so kratke pripovedi, ki se jih Jezus poslužuje, da bi oznanil skrivnosti Nebeškega kraljestva. S tem, ko je Gospod uporabil podobe in dogodke iz vsakdanjega življenja, je hotel nakazati resnični temelj vseh stvari. Glavna tematika evangelija današnje nedelje je Nebeško kraljestvo. Jezus primerja Nebeško kraljestvo z njivo pšenice, da bi nam pomagal razumeti, kako je v nas posajeno nekaj majhnega in skritega, ki pa ima v sebi neukrotljivo življenjsko moč. Kljub vsem oviram se bo seme razvilo in sad bo zorel. Ta sad bo dober samo, če je bilo zemljišče življenja obdelovano po Božji volji.
- [“Seme je Božja beseda, sejalec pa Kristus.” (Mt 13,1-23)](https://marija.si/novica/seme-je-bozja-beseda-sejalec-pa-kristus-mt-131-23/): Danes obhajamo 15. nedeljo med letom. Današnji evangelij je znana prilika o sejalcu (prim. Mt 13,1-23), ki je Jezus. A njegovo seme obrodi sad le, če ga mi sprejmemo.
- [Molitev in sveta maša za bolnike z rakom](https://marija.si/novica/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-28/): Vsak drugi petek v mesecu se pri Mariji Pomagaj zbiramo pri molitvi in sveti maši za bolnike z rakom. Tako tudi drugi petek v mesecu juliju. Sveto mašo je daroval rektor svetišča, p. Robert Bahčič, ob njem sta somaševala g. Pavle Juhant in msgr. Miro Šlibar. Na orglah je bogoslužje spremljal g. Tadej Jakopič.
- [Sv. Ciril in Metod, slovesni praznik](https://marija.si/novica/sv-ciril-in-metod-slovesni-praznik/): V Katoliški Cerkvi 5. julija obhajamo slovesni praznik sv. bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov in sozavetnikov Evrope. Imenujemo ju tudi apostola Slovanov zaradi pomembnega misijonskega dela med slovanskimi ljudstvi.
- [»Gospodove milosti bom na veke opeval.« (Ps 89)](https://marija.si/novica/gospodove-milosti-bom-na-veke-opeval-ps-89-2/): Danes obhajamo 13. nedeljo med letom. Osrednjo dopoldansko romarsko sveto mašo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval rektor svetišča, p. Robert Bahčič, ob njem somaševal dr. Carlos Cabecinhas, rektor Portugalskega Marijinega narodnega svetišča Fatima ter g. Pavle Juhant. Pater Robert je v nagovoru romarjem spregovoril o vsebini današnje Božje besede: "Današnje bogoslužje nam predstavlja zadnje vrstice misijonskega govora iz 10. poglavja Matejevega evangelija, v katerem Jezus poučuje dvanajst apostolov, preden jih pošlje na njihovo prvo misijonsko poslanstvo v vasi v Galileji in Judeji.
- [Zahvalno romanje mladih k Mariji Pomagaj](https://marija.si/novica/zahvalno-romanje-mladih-k-mariji-pomagaj-3/): V noči s 26. na 27. junij so mladi iz vse Slovenije ponovno poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Ob zaključku šolskega in študijskega leta so se na tradicionalno zahvalno romanje podali peš iz Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, številni pa so se jim pridružili tudi v Kranju. Po prehojenih številnih kilometrih in še večjem številu korakov, ki jih danes vestno beležijo aplikacije na mobilnih telefonih, so ob zori prispeli na Brezje, kjer so svojo romarsko pot sklenili pri Mariji Pomagaj.
- [Kolesarji upanja za mir, hvaležnost in upanje](https://marija.si/novica/kolesarji-upanja-za-mir-hvaleznost-in-upanje/): Sredi junija se je skupina kolesarjev pod okriljem Radia Ognjišče odpravila na romanje, ki je povezalo Slovenijo in Poljsko. Od 12. do 17. junija so Kolesarji upanja, ki so v lanskem Svetem letu romali v Rim, prekolesarili približno 970 kilometrov dolgo pot od Ljubljane do Čenstohove na Poljskem, enega najpomembnejših romarskih središč v Evropi. Nameni so bili trije: v zahvalo za obisk svetega papeža Janeza Pavla II., za samostojno Slovenijo ter s prošnjo za mir v svetu.
- [“Frančiškova vizija je dokončna sprava vseh z vsemi.”](https://marija.si/novica/franciskova-vizija-je-dokoncna-sprava-vseh-z-vsemi/): Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je danes potekalo praznovanje Frančiškovih bratov in sester ob 800-letnici smrti sv. Frančiška, pod naslovom Frančiškov odmev. Praznovanja se je udeležilo okoli 1500 članic in članov različnih Frančiškovih redov. Asiški ubožec je neizbrisno zaznamoval zgodovino Cerkve, s svojo potjo evangeljskega življenja in njegova karizma ostaja živa kljub časovni razdalji 800 let.
- [Nekdanji semeniščniki s Hrvaške romali k Mariji Pomagaj](https://marija.si/novica/nekdanji-semeniscniki-iz-hrvaske-romali-k-mariji-pomagaj/): V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču smo danes izrekli dobrodošlico romarjem iz sosednje Hrvaške. K Mariji Pomagaj je priromala skupina nekdanjih semeniščnikov iz Zagrebške nadškofije, ki pripadajo generaciji iz let 1973–1977.
- [“Ne bojte se torej!” (Mt 10,31)](https://marija.si/novica/ne-bojte-se-torej-mt-1031/): V evangeliju današnje, 12. nedelje med letom, nas Jezus opogumlja, da naj se ne bojimo. Sveti Avguštin ob tem pravi, "Greha se je treba bati, ne smrti." Strah je naravna razsežnost življenja. »V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni« (1 Jn 4,18). Vernik se pred ničemer ne prestraši, saj ve, da je v Božjih rokah in tudi, da zlo in iracionalno nimata zadnje besede, kajti edini Gospod sveta in življenja je Kristus, učlovečena Beseda Boga, ki nas je ljubil vse do darovanja samega sebe tako, da je umrl na križu za naše zveličanje. (misli pokojnega papeža Benedikta XVI.)
- [58. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših](https://marija.si/novica/58-narodno-romanje-bolnikov-invalidov-in-starejsih/): Pri Mariji Pomagaj je danes dopoldan potekalo tradicionalno, letos že 58. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. Slovesno sveto mašo je vodil murskosoboški škof msgr. dr. Janez Kozinc, ob somaševanju okoli 30 duhovnikov, iz različnih koncev Slovenije. Romanja se je udeležilo preko 3000 romarjev, ki so senco našli pod šotorom na trgu pred baziliko Marije Pomagaj, v atriju samostana ter v parku ob baziliki. Številni prostovoljci Slovenske Karitas, skavti ter člani Društva malteška pomoč so skrbeli, da so bili romarji oskrbljeni z vodo, čajem in kavo. Romanje že 58. let poteka v organizaciji Tiskovnega društva Ognjišče.
- [Nova številka revije Marija](https://marija.si/novica/nova-stevilka-revije-marija-2/): Izšla je nova, že 60. številka revije Marija. Ker se letos se spominjamo 800-letnice smrti svetega Frančiška Asiškega, na naslovnici predstavljamo baziliko Marije Angelske v Porciunkuli, z mestom Assisi v ozadju. Revija prinaša veliko zanimivega branja, predstavitev romanj in slovesnosti pri Mariji Pomagaj v preteklih mesecih in prihodnje.
- [Zlatomašniki pri Mariji Pomagaj](https://marija.si/novica/zlatomasniki-pri-mariji-pomagaj-2/): K Mariji Pomagaj so danes dopoldan priromali letošnji zlatomašniki. Somaševanje je v baziliki Marije Pomagaj vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob njem je somaševalo 23 zlatomašnikov, ki so v slovesni procesiji vstopili v baziliko Marije Pomagaj.
- [Zavetje svetega Vida in spomin na vrnitev milostne podobe Marije Pomagaj](https://marija.si/novica/zavetje-svetega-vida-in-spomin-na-vrnitev-milostne-podobe-marije-pomagaj/): Danes, 15. junija, ko obhajamo god sv. Vida, se v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah prepletata vera in zgodovina.
- [Romanje članov Župnijskih pastoralnih svetov škofije Novo mesto](https://marija.si/novica/romanje-clanov-zupnijskih-pastoralnih-svetov-skofije-novo-mesto/): K Mariji Pomagaj so danes popoldan priromali člani Župnijskih pastoralnih svetov škofije Novo mesto. Skupaj z ostalimi župljani so se udeležili svete maše, ki jo je ob 16. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. Ob njem so somaševali številni duhovniki novomeške škofije. Po sveti maši so za udeležence romanja pripravili predavanja, ki so prav tako potekala na trgu pred baziliko.
- [»Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi.« (Mt 10,1)](https://marija.si/novica/poklical-je-k-sebi-svojih-dvanajst-ucencev-in-jim-dal-oblast-nad-necistimi-duhovi-mt-101/): Danes obhajamo 11. nedeljo med letom. Današnji evangeljski odlomek nam predstavi odločilni trenutek, ko je Jezus poklical Dvanajstere, se je hotel simbolično sklicevati na Izraelove rodove, ki izhajajo iz dvanajstih Jakobovih sinov. Dvanajsterim je dal »oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost« (Mt 10,1).
- [Molitev in sveta maša za bolnike z rakom](https://marija.si/novica/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-26/): Vsak drugi petek v mesecu se pri Mariji Pomagaj zbiramo pri molitvi rožnega venca ter sveti maši za bolnike z rakom. Tako tudi na drugi petek v mesecu juniju, na slovesni praznik Srca Jezusovega. Sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval rektor svetišča, p. Robert Bahčič, ob njem sta somaševala msgr. Miro Šlibar in g. Robin Schweiger. Na orglah je sveto mašo spremljal p. Tadej Inglič.
- [»Hôdi za menoj!« (Mt 9,9)](https://marija.si/novica/hodi-za-menoj-mt-99/): Danes obhajamo 10. nedeljo med letom. Osrednje romarske svete maše, ob 10. uri, 11.30 in 16. uri so bile na trgu pred baziliko Marije Pomagaj. Udeležilo se jih je veliko romarjev, posameznikov in skupin, iz domovine in tujine. Ob 10. uri so bili prisotni romarji s Poljske, ob 11.30 romarji župnije Ljubljana-Šentvid, ob 16. uri pa romarji župnije Šmartno ob Paki.
- [Christopher West priromal k Mariji Pomagaj](https://marija.si/novica/christopher-west-priromal-k-mariji-pomagaj/): V preteklih dneh se je v Sloveniji, na povabilo Katoliške mladine in založbe Družina, mudil znani razlagalec teologije telesa sv. Janeza Pavla II. Američan Christopher West. V petek, 5. junija, je v polni dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani spregovoril o človeškem hrepenenju, telesu in zakramentih nagovarja študente, samske, pare in zakonce. Oznanilo Christopherja Westa je dragocena popotnica za vsakogar, ki v današnjem svetu išče odgovore na vprašanja o ljubezni in lastni identiteti.
- [Blagoslov kolesarke](https://marija.si/novica/blagoslov-kolesarke/): Tina Žarki se 20. junija podaja na najdaljšo samooskrbno kolesarsko dirko na svetu, od Northcapa na Norveškem do Tarife v Španiji. Pot je dolga 7400 kilometrov.
- [“Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes, govorí Gospod.” (Jn 6,51)](https://marija.si/novica/jaz-sem-zivi-kruh-ki-sem-prisel-iz-nebes-govori-gospod-jn-651/): Obhajanje slovesnega praznika svetega Rešnjega telesa in svete Rešnje krvi smo v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču zaključili s slovesno sveto mašo ter procesijo z Najsvetejšim po vasi. Sveto mašo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval gvardijan frančiškanskega samostana, p. Tadej Inglič, ob njem je somaševal g. Pavle Juhant.
- [Dijaki Škofijske klasične gimnazije ponovno poromali k Mariji Pomagaj](https://marija.si/novica/dijaki-skofijske-klasicne-gimnazije-ponovno-poromali-k-mariji-pomagaj/): Na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi je na Brezje priromalo več kot 300 dijakov in dijakinj prvih in drugih letnikov Škofijske klasične gimnazije iz Zavoda sv. Stanislava skupaj s profesorji in duhovnimi spremljevalci. Mladi romarji so se na pot podali po stari romarski tradiciji, to je z vlakom in peš.
- [“Oče je poslal Sina, da bi se svet po njem rešil” (Jn 3,16-18)](https://marija.si/novica/oce-je-poslal-sina-da-bi-se-svet-po-njem-resil-jn-316-18/): Danes obhajamo slovesni praznik Svete Trojice. Današnji evangelij (prim. Jn 3,16-18) z zgoščeno govorico apostola Janeza prikaže skrivnost Božje ljubezni do sveta, svoje stvaritve. V kratkem pogovoru z Nikodemom se Jezus predstavi kot tisti, ki vodi k dopolnitvi zveličavni Očetov načrt za svet. Zatrjuje: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina« (v. 16). Te besede nakazujejo, da je delovanje treh božjih oseb Očeta, Sina in Svetega Duha eden in edini načrt ljubezni, ki rešuje človeštvo in svet. (misli papeža Frančiška)
- [‘Marija prečista, vseh milosti vir’](https://marija.si/novica/marija-precista-vseh-milosti-vir-8/): Na praznik Marije Pomagaj smo se letos že sedmič zbrali na prireditvi, ki smo jo naslovili 'Marija prečista, vseh milosti vir'. Z namenom, da se Božji Materi zahvalimo za vse milosti, ki jih prejemamo ter prosimo za varstvo tudi v prihodnje. Letos je še prav posebno leto, saj smo v letu, ko se spominjamo 800. obletnice smrti svetega Frančiška Asiškega, zato je rdeča nit prireditve bila beseda o življenju in poslanstvu Asiškega ubožca.
- [Slovesni praznik Marije Pomagaj](https://marija.si/novica/slovesni-praznik-marije-pomagaj/): Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomagaj, zavetnice Slovencev. Obenem so danes tudi Binkošti, praznik prihoda Svetega Duha, ki so ga apostoli v dvorani zadnje večerje pričakali skupaj z Marijo. Zato smo pri Mariji Pomagaj na Brezjah oba praznika povezali. Slovesno somaševanje je ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj vodil upokojeni koprski škof msgr. Jurij Bizjak. Ob njem sta somaševala g. Pavle Juhant in p. Robert Bahčič, rektor bazilike Marije Pomagaj, ki je v uvodu v sveto mašo pozdravil prisotne romarje ter se gospodu škofu zahvalil za darovanje svete maše.
- [Večer slovenskih krščanskih izročil](https://marija.si/novica/vecer-slovenskih-krscanskih-izrocil-4/): Na predvečer praznika Marije Pomočnice oziroma Marije Pomagaj se Slovenci v domovini in po svetu povežemo v molitvi in sveti maši. Na ta večer se priporočamo Kraljici Slovencev, ki jo prosimo, da varuje slovenski narod in slovensko narodno krščansko izročilo. V nemirnih časih, ki smo jim priče, je potrebno še toliko bolj moliti za utrditev krščanskih korenin našega naroda.
- [“Gojite globoko predanost Mariji, Materi in Kraljici Slovenije”](https://marija.si/novica/gojite-globoko-predanost-mariji-materi-in-kraljici-slovenije/): Na današnji dan pred 30 leti, 17. maja 1996, je svoj prvi obisk v Sloveniji pričel papež Janez Pavel II. Takoj po prihodu na brniško letališče se je s spremstvom odpravil na romanje na Brezje, kjer je počastil Marijo Pomagaj in ji izročil naš narod. Ob tej priložnosti je Mariji Pomagaj poklonil biserni rožni venec, ki se sedaj nahaja v relikviariju v baziliki Marije Pomagaj.
- [30. obletnica Društva prijateljev Svete dežele](https://marija.si/novica/30-obletnica-drustva-prijateljev-svete-dezele/): Društvo prijatelje Svete dežele že tri desetletja povezuje slovenske vernike s kraji, kjer se je uresničilo odrešenjsko delo našega Gospoda Jezusa Kristusa. Jubilej so obeležili s slovesno sveto mašo, ki jo je v baziliki Marije Pomagaj daroval upokojeni koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Ob njem so somaševali p. Peter Lavrih, komisar za Sveto deželo, p. Robert Bahčič, rektor Slovenskega Marijinega narodnega svetišča ter duhovniki, ki so na različne načine povezani z romanji v Sveto deželo.
- [»Nad zvezde Kristus hitel je, v nebo k Očetu vrnil se.«](https://marija.si/novica/nad-zvezde-kristus-hitel-je-v-nebo-k-ocetu-vrnil-se/): Obhajamo slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, ki je poleg Velike noči in Binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov.
- [»Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi.« (Jn 14,21)](https://marija.si/novica/kdor-ima-moje-zapovedi-in-se-jih-drzi-ta-me-ljubi-jn-1421/): Danes obhajamo 6. velikonočno nedeljo, ki je obenem tudi nedelja turizma in papeška nedelja. Današnji evangelij (Jn 14, 15-21) je nadaljevanje prejšnje nedelje in nam poroča o ganljivem in dramatičnem trenutku zadnje Jezusove večerje s svojimi učenci. Evangelist Janez je iz Gospodovih ust in srca zbral njegove zadnje nauke preden bo trpel in umrl. »Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam«
- [“Gasilstvo je govorica srca.”](https://marija.si/novica/gasilstvo-je-govorica-srca/): Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je danes popoldan potekalo tradicionalno, 22. vseslovensko romanje gasilk in gasilcev. Srečanja se je udeležilo 120 gasilcev, iz 19 gasilskih društev. Gasilska vozila so za blagoslov pripravili na trgu ob baziliki.
- [Molitev in sveta maša za bolnike z rakom](https://marija.si/novica/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-24/): Vsak drugi petek v mesecu se pri Mariji Pomagaj združujemo v molitvi rožnega venca ter sveti maši za bolnike z rakom, njihove sorodnike, prijatelje in zdravniško osebje. Drugi petek v mesecu maju je sveto mašo daroval rektor svetišča, p. Robert Bahčič. Ker smo v Marijinem mesecu maju, smo pri sveti maši poslušali šmarnice, ki so letos posvečene svetemu Janezu Pavlu II. oz. 30-letnici njegovega obiska v Sloveniji.
- [” Jaz sem pot, resnica in življenje, govorí Gospod.” (Jn 14,6)](https://marija.si/novica/jaz-sem-pot-resnica-in-zivljenje-govori-gospod-jn-146/): Danes obhajamo 5. velikonočno nedeljo. V današnjem evangeliju (Jn 14,1-12) poslušamo začetek Jezusovega tako imenovanega 'Poslovilnega govora'. To so besede, ki jih je namenil svojim učencem ob koncu zadnje večerje, tik preden se je soočil s trpljenjem.Odločilen je Jezusov stavek: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« (Jn 14,6-7) Sveti Avguštin je trdil, »da je bilo potrebno, da je Jezus rekel: 'Jaz sem pot, resnica in življenje' (Jn 14,6), saj ko enkrat poznamo pot, nam ostane, da spoznamo še cilj in ta cilj je Oče.
- [»Lepota bo rešila svet«](https://marija.si/novica/lepota-bo-resila-svet/): Komentar tedna na Radiu Ognjišče je 1. maja pripravila direktorica Romarskega urada Brezje, Andreja Eržen Firšt.
- [Praznik svetega Jožefa delavca](https://marija.si/novica/praznik-svetega-jozefa-delavca-2/): V Katoliški Cerkvi 1. maja obhajamo god sv. Jožefa delavca, moža Device Marije in Jezusovega krušnega očeta. Sv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar, zato velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa.
- [Nedelja Dobrega pastirja](https://marija.si/novica/nedelja-dobrega-pastirja-9/): V evangeliju današnje nedelje (Jn 10,1-10), imenovane nedelja Dobrega pastirja, se Jezus predstavi z dvema podobama, ki se medsebojno dopolnjujeta. S podobo pastirja in podobo vrat ovčje staje. Podoba Dobrega pastirja je ena najlepših podob, s katero so že v prvih stoletjih Cerkve upodabljali Gospoda Jezusa. Podoba pastirja, ki na ramenih nosi ovco, je bila uspešna že v antični umetnosti. Za prve kristjane je bilo razumljivo, da so podobo prilagodili in ji dali novo interpretacijo: podoba Jezusa Kristusa, ki je v evangelijih predstavljen kot Dobri pastir, ki skrbi za svojo čredo (Janez 10,11-15).
- [»Gospod, daj mi spoznati pot življenja.« (Ps 16)](https://marija.si/novica/gospod-daj-mi-spoznati-pot-zivljenja-ps-16/): Danes obhajamo 3. velikonočno nedeljo in v Cerkvi na Slovenskem pričenjamo Teden molitve za duhovne poklice, ki poteka od 3. do 4. velikonočne nedelje. Geslo tedna je: Odprite vrata Kristusu (Janez Pavel II.).
- [Skupščina Društva ljubiteljev jaslic Slovenije](https://marija.si/novica/skupscina-drustva-ljubiteljev-jaslic-slovenije/): Na Brezjah je danes dopoldan potekala redna letna skupščina Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, skupščina je bila obenem tudi volilna.
- [Romarji noviciata s Trsata so obiskali Brezje](https://marija.si/novica/romarji-noviciata-s-trsata-so-obiskali-brezje/): Kot del romanja so se člani noviciata frančiškanske skupnosti s Trsata na Hrvaškem podali na pot po Sloveniji.
- [“Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.” (Jn 20,27)](https://marija.si/novica/daj-svojo-roko-in-jo-polozi-v-mojo-stran-in-ne-bodi-neveren-ampak-veren-jn-2027/): V središču te nedelje, ki zaključuje velikonočno osmino in jo je sveti Janez Pavel II. poimenoval nedelja Božjega usmiljenja, so poveličane rane vstalega Jezusa. Pokazal jih je že, ko se je prvič prikazal apostolom, na sam večer dneva po soboti, na dan vstajenja. Tisti večer pa ni bilo Tomaža; in ko so mu drugi povedali, da so videli Gospoda, je odgovoril, če ne bo videl tistih ran in se jih dotaknil, da ne bo veroval. Osem dni kasneje se je Jezus ponovno prikazal v dvorani zadnje večerje sredi apostolov in tam je bil tudi Tomaž; obrnil se je nanj in ga povabil, naj se dotakne njegovih ran. In tedaj je ta iskreni človek, ta človek, ki je bil vajen vse osebno preveriti, pokleknil pred Jezusa in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« (Jn 20,28).
- [Molitev in sveta maša za bolnike z rakom](https://marija.si/novica/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-23/): Vsak drugi petek v mesecu se pri Mariji Pomagaj združujemo v molitvi in pri sveti maši za bolnike z rakom, njihove sorodnike, prijatelje in zdravstveno osebje. Sveto mašo je daroval rektor svetišča, dr. p. Robert Bahčič, ob njm so somaševali msgr. Miro Šlibar, g. Robin Schweiger, g. Pavle Juhant ter p. Vinko Škafar. Sveto mašo je na orglah spremljal g. Tadej Jakopič.
- [Pot v Emavs](https://marija.si/novica/pot-v-emavs/): Velikonočni ponedeljek nadaljuje praznovanje Jezusovega vstajenja. Po krščanskem izročilu se danes spominjamo dogodka, ko se je vstali Kristus prikazal učencema na poti v Emavs. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha, tako smo kristjani povabljeni, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja.
- [»To je dan, ki ga je Gospod narédil.« (Ps 118)](https://marija.si/novica/to-je-dan-ki-ga-je-gospod-naredil-ps-118-2/): Jezus Kristus, učlovečenje Božjega usmiljenja, je iz ljubezni umrl na križu in je iz ljubezni vstal. Zato danes oznanjamo: Jezus je Gospod! Veselo je oznanilo velike noči: Jezusa, križanega, ni tu, vstal je (prim. Mt 28,5-6).
- [Vesela Aleluja!](https://marija.si/novica/vesela-aleluja/): Velika noč je praznik veselja in upanja, danes Cerkev obnavlja oznanilo prvih učencev: »Jezus je vstal!« Jutro Velike noči smo tudi pri Mariji Pomagaj pričeli s slovesno procesijo po vasi. Mogočno so zadoneli zvonovi in zapeli smo Alelujo, Gospodu v čast in slavo.
- [»Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Obujen je bil, kakor je rekel!« (Mt 28,5-6)](https://marija.si/novica/ne-bojta-se-vem-da-isceta-jezusa-krizanega-ni-ga-tukaj-obujen-je-bil-kakor-je-rekel-mt-285-6/): Velikonočno praznovanje smo tudi pri Mariji Pomagaj pričeli z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslužjem uvedejo v skrivnost Kristusovega vstajenja. Slovesno somaševanje je ob 19. uri vodil p. Tadej Inglič, ob somaševanju p. Roberta Bahčiča, p. Davida Šrumpfa, p. Viktorja Papeža in g. Pavleta Juhanta. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij.
- [Besedno bogoslužje Velikega petka](https://marija.si/novica/besedno-bogosluzje-velikega-petka/): Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše.
- [»Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali, kakor sem vam jaz storil.« (Jn 13,15)](https://marija.si/novica/zgled-sem-vam-namrec-dal-da-bi-tudi-vi-delali-kakor-sem-vam-jaz-storil-jn-1315/): Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev zakramenta evharistije. Spominjamo se tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu.
- [“In vendar je Bog vse nas poklical tako, da moremo vsi skupaj biti idealna podoba Kristusovega duhovnika.”](https://marija.si/novica/in-vendar-je-bog-vse-nas-poklical-tako-da-moremo-vsi-skupaj-biti-idealna-podoba-kristusovega-duhovnika/): Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja daroval krizmeno mašo, pri kateri so duhovniki obnovili svoje obljube, blagoslovili in posvetili pa so tudi sveta olja za podeljevanje zakramentov.
- [“Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!” (Mt 21,9)](https://marija.si/novica/hozana-davidovemu-sinu-blagoslovljen-ki-prihaja-v-gospodovem-imenu-mt-219/): V Katoliški Cerkvi 29. marca 2026 obhajamo 6. nedeljo v postnem času ali Cvetno nedeljo. S Cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na Veliko noč, ki je največji krščanski praznik.
- [Marijino oznanjenje – praznik nežnega »da«, ki je spremenil svet](https://marija.si/novica/marijino-oznanjenje-praznik-neznega-da-ki-je-spremenil-svet/): Na slovesni praznik Gospodovega oznanjenja se spominjamo, trenutka, ko je preprosto dekle Marija v Nazaretu izreklo veličastni »da«, ki je spremenil zgodovino človeštva. Evangelist Luka poroča o srečanju z nebeškim poslancem, nadangelom Gabrijelom, in o trenutku tišine ter poguma, v katerem je Marija sprejela Božje povabilo.
- [Počastitev relikvij svetega Frančiška Asiškega](https://marija.si/novica/pocastitev-relikvij-svetega-franciska-asiskega/): Sveti Frančišek Asiški je hotel umreti pri sveti Mariji Angelski pri Porciunkoli, zibelki reda, ki ga je ustanovil. Umrl je 3. oktobra zvečer, leta 1226, star 44 let.
- [“Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo žível, tudi če umre” (Jn 11,25)](https://marija.si/novica/jaz-sem-vstajenje-in-zivljenje-kdor-vame-veruje-bo-zivel-tudi-ce-umre-jn-1125/): Peto postno nedeljo, ki jo obhajamo danes, imenujemo tudi Tiha nedelja. Je zadnja nedelja pred Cvetno nedeljo, s katero se v Katoliški cerkvi začenja intenzivnejši čas pred Veliko nočjo. Tiha nedelja je tako vabilo k notranji tišini in globljemu premišljevanju o pomenu Velike noči.
- [4. postna nedelja (Laetare), Veselite se!](https://marija.si/novica/4-postna-nedelja-laetare-veselite-se/): Četrto postno nedeljo na sredini postnega časa imenujemo tudi »Laetare« ali nedelja veselja. Podobno kot na 3. adventno nedeljo, nedeljo Gaudete, Božja beseda izraža veselje nad bližajočim praznikom Gospodovega rojstva, tako ima Božja beseda 4. postne nedelje predznak veselja. Nedelja veselja je dobila ime po prvih besedah tradicionalnega vstopnega speva za današnjo sveto mašo: »Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil.«
- [Molitev in sveta maša za bolnike z rakom](https://marija.si/novica/molitev-in-sveta-masa-za-bolnike-z-rakom-21/): Vsak drugi petek v mesecu se pri Mariji Pomagaj zbiramo pri molitvi in sveti maši za bolnike z rakom in njihove sorodnike, prijatelje. Ker smo v postnem času, smo se na drugi petek v mesecu marcu najprej zbrali pri molitvi križevega pota, nato pa nadaljevali s sveto mašo. Somaševanje je vodil rektor bazilike Marije Pomagaj, dr. p. Robert Bahčič, ob njem je somaševal msgr. Miro Šlibar, na orglah je sveto mašo spremljal p. Tadej Inglič. Pri sveti maši so tudi tokrat sodelovali prijatelji pokojne Teje Kunstelj.
- [Romanje dekanije Trebnje](https://marija.si/novica/romanje-dekanije-trebnje-6/): V dneh od 22. februarja do 8. marca je v dekaniji Trebnje potekal misijon, pod naslovom Misijon upanja. Ob zaključku misijona so, tudi tokrat s petimi avtobusi, priromali k Mariji Pomagaj na Brezje.
- [Romarski dan in praznik vseh žensk](https://marija.si/novica/romarski-dan-in-praznik-vseh-zensk/): Na tretjo postno nedeljo se je pri vseh svetih mašah zbralo lepo število romarjev, ki so čudovit sončen dan izkoristili za romanje h Kraljici Slovencev.
- [Skupščina Mednarodnega združenja jasličarjev na Brezjah](https://marija.si/novica/skupscina-mednarodnega-zdruzenja-jaslicarjev-na-brezjah/): Mednarodno združenje prijateljev jaslic Un. Foe. Prae. je bilo ustanovljeno leta 1952 v Barceloni z namenom ohranjanja in spodbujanja tradicije jaslic po svetu.
- [“Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte.” (Mt 17,5)](https://marija.si/novica/ta-je-moj-ljubljeni-sin-njega-poslusajte-mt-175/): Danes obhajamo drugo postno nedeljo. Današnji evangelij nam predstavlja dogodek Spremenjenja. Gre za drugo etapo poti postnega časa. Prva so bile prejšnjo nedeljo skušnjave v puščavi, druga je Spremenjenje.
- [»Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili!« (Ps 51)](https://marija.si/novica/usmili-se-nas-o-bog-ker-smo-gresili-ps-51/): Danes obhajamo 1. postno nedeljo. "Postni čas je za vse nas ugodna priložnost, da prehodimo pot spreobrnjenja. Obnovimo naše krstne obljube: odpovejmo se Satanu in vsem njegovim delom ter zapeljivostim – kajti on je zapeljivec – da bi hodili po Božjih poteh in prispeli do velike noči v veselju Svetega Duha." (papež Frančišek)
- [»Svoboda je nekaj najlepšega, tudi brez alkohola«](https://marija.si/novica/svoboda-je-nekaj-najlepsega-tudi-brez-alkohola/): Na prvo postno soboto smo se pri Mariji Pomagaj zbrali pri sveti maši za tiste, ki trpijo zaradi alkohola in drugih odvisnosti. Somaševanje je vodil stiški opat p. Maksimilijan File.
- [»Blagor njim, ki hodijo v Gospodovi postavi.« (Ps 119)](https://marija.si/novica/blagor-njim-ki-hodijo-v-gospodovi-postavi-ps-119/): Danes obhajamo 6. nedeljo med letom, zadnjo pred vstopom v postni čas. Pri svetih mašah smo poslušali pastirsko pismo, ki ga je za postni čas pripravil predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje. Pastirsko pismo nosi naslov Vera in družbena odgovornost v času odločitev.

## Strani
- [Piškotki](https://marija.si/piskotki/): Piškotki (ang. cookies) so kratke besedilne datoteke, ki jih spletno mesto pošlje brskalniku (v kolikor jih spletno mesto le uporablja). Glavni namen piškotkov je, da spletni strežnik prepozna naprave, ki jih uporabniki uporabljajo pri dostopu in je tako ob naslednjem obisku zagotovljeno mnogo lažje in hitrejše brskanje po spletnem mestu. Vsebuje anonimne informacije kot so identifikacijska številka, ime strani in nekaj številk in črk ter ne vsebujejo osebnih ali drugih podatkov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za identifikacijo uporabnika. Umik privolitve lahko povzroči spremenjeno delovanje določenih delov spletne strani ali onemogoči uporabo posameznih storitev.
- [Politika zasebnosti](https://marija.si/politika-zasebnosti/): Splošno
- [Pogoji poslovanja](https://marija.si/pogoji-poslovanja/): Ponudnik se zavezuje, da bo varoval zaupnost osebnih podatkov in zasebnost uporabnikov spletne strani in mobilne aplikacije. Zbrane osebne podatke bo ponudnik uporabljal izključno za opravljanje storitev, ki jih ponuja. Ponudnik spoštuje zaupnost osebnih podatkov in zasebnost uporabnikov spletne strani in mobilne aplikacije, zato bo storil vse potrebno, da jih zaščiti pred kakršnimikoli kršitvami in zlorabami. Osebni podatki uporabnikov so eno izmed področij, kateremu ponudnik posveča izredno skrb in pozornost, saj se zaveda občutljive narave tega področja.
- [Ambrožičeva Marija Pomagaj](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/ambroziceva-marija-pomagaj/): Podoba se nahaja na domu Ambrožičevih.
- [Osrednja podoba Marije Pomagaj v Lemontu](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/osrednja-podoba-marije-pomagaj-v-lemontu/): Slovensko Versko središče je župnija, ki služi duhovnim potrebam Slovencev iz Lemonta, Chichaga in okolice. Vrhovni sedež župnije je v Frančiškanskem samostanu Sv. Marije (St. Mary’s Franciscan Monastery) v Lemontu. Župnija si prizadeva vzpostavljati tesne vezi tudi z drugimi skupnostmi in organizacijami, posebno s Slovenskimi frančiškani in Slovenskim kulturnim centrom. Ideja o ustanovitvi religioznega in kulturnega centra v Lemontu je tlela že več let pred dejansko ustanovitvijo, saj so se številni Slovenci selili v predmestja. Tako je nadškofija Chichago na prošnjo slovenskih Frančiškanov leta 1994 ustanovila slovensko katoliško župnijo v Lemontu.
- [Osrednja podoba Marije Pomagaj v narodnem svetišču v Washingtonu](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/osrednja-podoba-marije-pomagaj-v-narodnem-svetiscu-v-washingtonu/): Zgodovinsko kapela sega v 60. leta 20. stoletja. Ko so takrat razni Slovenci prihajali na obisk ameriškega glavnega mesta in na novo zgrajene bazilike, je v njih zagorela želja po Slovenski kapeli. Slovenci iz Washingtona, Clevelanda in drugod so se začeli pogovarjati z vodstvom svetišča o tej možnosti in hkrati zbirali sredstva za gradnjo. Ob stoti obletnici smrti škofa Barage je bil 19. januarja 1968 podpisan uradni dogovor s svetiščem o gradnji kapele. Kapela je bila dokončana in škofa Maksimilijan Držečnik in Janez Jenko sta jo slovesno posvetila 15. avgusta 1971. Središče kapele je kopija slike Marije Pomagaj, ki jo je naslikal Leon Koporc in je darilo slovenskih škofov. Zlati kroni, reprodukciji originalov, pa je idelal Alojz Žmuc. V kapeli se zbirajo člani raznih slovensko-ameriških organizacij, prijatelji iz Slovenije, pa tudi številni drugi romarji. Poleg slike brezjanske Marije z Detetom sta tam tudi podobi in besede škofov Friderika Barage in Antona Martina Slomška. Romar lahko pogleda na skulpturo krsta kneza Gorazda, ki obeležuje začetek krščanstva v Sloveniji. Naslednji kup upodablja darove vere in kulture, ki so jih slovenski priseljenci prinesli v Ameriko. Pri vhodu na steni pa romar lahko v angleščini prebere razlago kapele, pa tudi naslednje: “Kapela brezjanske Matere Božje je bila zgrajena z namenom, da bi odražala posebno ljubezen Slovencev do Blažene Matere. Kapela obeležuje tisoč dvesto let krščanstva med Slovenci in čisla vse, ki so prispevali k tej dediščini.”
- [Osrednja podoba Marije Pomagaj v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Clevelandu](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/osrednja-podoba-marije-pomagaj-v-cerkvi-sv-marije-vnebovzete-v-clevelandu/): Prvotna cerkev je bila zgrajena leta 1906, uradno pa blagoslovljena 18. avgusta 1907. Kljub težkim časom je slovenska župnija rasla in se razvijala ter ob deseti obletnici obstoja štela že 480 družin in 2200 članov. Leta 1915 je bila ustanovljena tudi šola, ki so jo vodile Uršulinke. Ob 50-letnici ustanovitve župnije, leta 1956, se je začela gradnja nove cerkve. Nova cerkev, ki sprejme 850 ljudi, je bila posvečena leto zatem. Od 10. avgusta 2010 cerkev sv. Marije Vnebovzete krasi slika Marije Pomagaj, ki so jo prinesli iz župnije sv. Lovrenca v Clevelandu. Tamkajšnjo cerkev je krasila od njene ustanovitve leta 1901 do junija 2010, ko so cerkev zaprli. Originalnost te slike je, da je brez krone.
- [Podoba Marije Pomagaj v farni cerkvi Marije Pomagaj v Torontu](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/podoba-marije-pomagaj-v-farni-cerkvi-marije-pomagaj-v-torontu/): Podoba Marije Pomagaj v farni cerkvi Marije Pomagaj v Torontu je posnetek milostne podobe Marije Pomagaj iz Brezij. Posnetek je delo akademskega slikarja p. Blaža Farčnika, OFM. Naslikal ga je na prošnjo p. Bernarda Ambrožiča leta 1927, ko je nastala prva cerkvica za takratno slovensko župnijo sv. Janeza Vianeja v Detroitu, Mich. Kopija Marije Pomagaj, ki jo je naslikal p. Blaž, je ostala v cerkvici sv. Janeza Vianeja v Detroitu tako dolgo, dokler je niso podrli in pod župnikovanjem znanega slovenskega misijonarja p. Odila Hanjška, OFM postavili nove cerkve. P. Odilo trdi, da je bila podoba Marije Pomagaj nekaj časa tudi v novi cerkvi. Gotovo pa je, da leta 1940, ko je šel p. Bernard skozi Detroit v Kanado, podobe ni bilo več v cerkvi. Zanimal se je zanjo in jo tudi našel, spravil jo je v svojo karo in podoba je šla z njim v Grimsby, Ontario. Tam je bil takrat za župnika poznejši torontski pomožni škof B. I. Webster, sedaj škof v Peterboroughu, Ontario. Z njim se je p. Bernard Ambrožič seznanil in dosegel, da mu je drage volje prepustil cerkev presv. Srca Jezusovega v Vinelandu, ki je bila takrat in je še danes podružnica župne cerkve sv. Jožefa v Grimsbyju. V tej cerkvi je p. Bernard zbiral Slovence, ki so po prvi svetovni vojni v Vinelandu ustanovili veliko farmarsko naselbino. Tukaj je prišla podoba Marije Pomagaj zopet do svoje časti. Dne 18. Avgusta leta 1940 je bila v imenovani cerkvi slovesno ustoličena. Slovesnosti se je udeležil tudi župnik B. I. Webster, ki je podobo pred ustoličenjem blagoslovil in ob tej priliki tudi pridigal. Tako so v Vinelandu nastale prve kanadske Brezje, ki pa se iz raznih vzrokov niso mogle razviti. Leta 1941 je p. Bernard zapustil Vineland oz. Grimsby, a podobo Marije Pomagaj je pustil tam. Zopet ni znano, kako dolgo je podoba ostala v tej cerkvi. Ko se je leta 1950 pater Bernard mimogrede ustavil v Vinelandu, jo je našel zapuščeno v prostorih pod cerkvijo. Znova je z njim romala v karo in prišla v Malvern, Ontario, kjer se je po drugi svetovni vojni na farmi sester karmeličank s svojo družino naselil brat p. Bernarda, g. Lojze Ambrožič. Na njega se je kmalu nato obrnil sedanji slovenski župnik v Torontu, Rev. Jakob Kolarič, C.M., s prošnjo, da mu podobo prepusti za bodočo slovensko cerkev, za katero se je tisto leto že pričela živahna akcija med torontskimi Slovenci, zlasti med novonaseljenci.27. Avgusta leta 1950 je podoba Marije Pomagaj s številnimi Slovenci pod vodstvom škofa dr. Gregorija Rožmana romala v Midland. Pred njo so v svetišču kanadskih mučencev ponovili obljube in posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu.Malo pred novim letom 1951 je bila podoba Marije Pomagaj obešena na zadnji steni blizu vrat v cerkvi Mount Carmel, v kateri so že od prve adventne nedelje leta 1949 imeli redno nedeljsko službo božjo. Tam je podoba ostala do septembra 1954, ko so jo sneli z namenom, da se jo da v nov okvir iz mahagonijevega lesa.V Koledarju Ave Marija 1951 na str. 99 pravi p. Odilo Hanjšek, da podoba Marije Pomagaj čaka v Malvernu, da bo slovesno ustoličena kje drugje, najbrž v Torontu, »če bo res kdaj prišlo do slovenske cerkve«.Po neskončni božji dobroti in po milosrčni naklonjenosti preblažene Device, je do slovenske cerkve v Torontu prišlo. In ko je za sklep Marijinega leta, dne 8. Decembra 1954 Ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman prvikrat daroval v novi cerkvi sveto mašo, so slovenski verniki zopet ugledali pred seboj nad glavnim oltarjem podobo Marije Pomagaj v novem sijaju, z bleščečo krono na glavi.Podoba Marije Pomagaj je imela že v Vinelandu neke vrste krono. Ko je podoba prišla v Toronto, je bila brez krone. P. Bernardu se ni zdela več primerna, zato je ni vzel s seboj. Na prošnjo je akademski slikar, g. Božo Kramolc nato Mariji in Jezuščku kroni naslikal že leta 1950. Predvidevali pa so že takrat, da bodo kdaj pozneje dali narediti kovinski kroni, ki bosta tako veliki, da bosta naslikani kroni popolnoma pokriti. To se je zgodilo šele tik pred blagoslovitvijo nove cerkve, ko se nam je posrečilo oskrbeti primerni kroni za Marijo in Jezuščka v njenem naročju. Denar za kroni sta po zaobljubi darovala dr. Anton Štih in njegova žena Minka, izdelala pa jo je ga. Tvrdka Houghton, iz Toronta, po nasvetih akademskega kiparja Franceta Goršeta.Upajmo, da bo ta podoba, ki je bila že dvakrat pozabljena, odslej stalno v časti in da bo Marija Pomagaj vsem, ki bodo pred njo molili, naklanjala neštete milosti.
- [Marijina podoba pri Žnidarjevih](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/marijina-podoba-pri-znidarjevih/): Podobo je naročil g. Ivan Žnidar, rojen 19. 5. 1920 v Suhadolah. Poročil se je z Veroniko Žnidar, roj. Zavrl, ki se je rodila 19. 1. 1027 v Mavčičah pri Kranju. Poročila sta se 27. 04. 1952 v cerkvi Nuestra Seniora de la Guardia, na Floridi. Poročil ju je g. župnik Albin Avguštin.
- [Podoba Marije Pomagaj v farni cerkvi naše ljube fatimske gospe](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/podoba-marije-pomagaj-v-farni-cerkvi-nase-ljube-fatimske-gospe/): Oktobra 2008 je bila ustoličena podoba Marije Pomagaj v farni cerkvi Naše ljube fatimske gospe v kraju Lomas del Mirador v Argentini. Pobudo za ustoličenje je dal župnik Pablo Caruso, saj je slovenska skupnost, ki živi v tem predelu Buenos Airesa močno povezana z nastankom cerkve leta 1960. Cerkev je zgradil arhitekt Marjan Eiletz, križ je izdelal slikar in kipar Ivan Bukovec, vitraj pa umetnik Marko Jerman. Gmotno in delovno pomoč so ponudili med drugimi tudi številni Slovenci iz omenjenega okraja. Slavja sta se udeležila veleposlanik RS v Argentini prof. Avguštin Vivod z ženo, častni konzul Republike Slovenije Herman Zupan z ženo in predsednica društva Zedinjena Slovenija Alenka Jenko Godec.Slovesnost je bila v soboto, 25. oktobra, zvečer. Maševal je župnik Pablo Caruso, somaševali pa delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini mons. Jure Rode, Nestor Sato in lazarist Pavle Novak. Sodeloval je diakon Janez Perharič. Med mašo je prepevala skupina pevcev in pevk, ki jo je vodil Marcelo Brula. Med pridigo je župnik poudaril pomen pobude za zidavo cerkve. Povedal je, da je poleg cerkve zrasla farna šola, katero danes obiskuje 1800 otrok. V okviru šole deluje tudi športni center, ki ga redno obiskuje okrog petsto družin (telovadnica tega centra se imenuje »Gimnasio padre Felipe« po slovenskemu duhovniku Filipu Žaklju, ki je po upokojitvi vse do smrti pomagal župniku in je bil med farani zelo priljubljen). Župnijo je primerjal z velikem drevesom, ki je zraslo iz pred več kot štirideset let vsajenega zrna, pod katerim danes iščejo zavetje verniki. Zatrdil je, da je ustoličenje podobe Marije Pomagaj poklon farne skupnosti slovenski krajevni srenji, ki jo je Marija Pomagaj spremljala in varovala v ključnih trenutkih življenja, ko so morali bežati iz domovine, preživeti v begunskih taboriščih in se prilagoditi razmeram v novi domovini.
- [Osrednja podoba Marije Pomagaj v Marijinem svetišču v Lujanu](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/osrednja-podoba-marije-pomagaj-v-marijinem-svetiscu-v-lujanu/): Lujan, mesto ki se nahaja 68 kilometrov severozahodno od mesta Buenos Aires, je največje Marijino svetišče v Argentini. Velika neogotska bazilika je zgrajena v čast Device Lujan, zavetnice Argentine. Mesto je znano kot prestolnica vere, k baziliki vsako leto roma več kot šest milijonov ljudi, mnogi peš iz Buenos Airesa. V spodnji kapeli bazilike se nahaja tudi oltar Marije Pomagaj. Tamkajšnji Slovenci v mesecu maju vsako leto v narodnih nošah množično romajo v to Marijino svetišče.
- [Slovenski dom v Carapachayu](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/slovenski-dom-v-carapachayu/): Ko se je v slovenskem domu v Carapachayu ok. l. 1963 sezidala zasilna dvorana, so se začeli Slovenci tam zbirati pri mesečni slovenski maši.
- [Bandero Marije Pomagaj v Brisbanu – Queensland](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/bandero-marije-pomagaj-v-brisbanu-queensland/): V Avstraliji, natančneje v Naši Kraljičini deželi – Queenslandu se nahaja brisbansko bandero v kapeli nove svetnice Mary Mackilop, kjer je prvič v slovenskem jeziku daroval sveto mašo pater Ciril Božič. Bandero Marije Pomagaj je pri vsakoletni Telovski procesiji prvo izmed številnih bander za sveto Evharistijo.
- [Marija Pomagaj na “Planinki”](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/marija-pomagaj-na-planinki/): Ob nakupu društvenega zemljišča nam je bilo svetovano, naj si postavimo “shrine,” kar naj bi pospešilo spremembo namembnosti zemljišča. To željo oz. potrebo je Mirko Cuderman omenil pokojnemu arhitektu Cvetkotu Mejaču, ki je takoj narisal načrt. Potem smo po posredovanju slovenskega senatorja v Canberri Miša Lajovica hitro dobili odobritev od občine. Mejačev načrt spomenika (namenjen žrtvam 2. svetovne vojne) smo morali zaradi drugih stroškov odložiti.
- [Mozaik Marije Pomagaj v Marijini dolini, Queensland](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/mozaik-marije-pomagaj-v-marijini-dolini-queensland/): Govor g. Mirka Cudermana pred blagoslovitvijo kapelice:
- [Podoba Marije Pomagaj v Kerali (Indija)](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/podoba-marije-pomagaj-v-kerali-indija/): Leta 2012 so se na vodstvo svetišča Marije Pomagaj na Brezjah obrnili verniki iz župnije sv. Petra v Kerali v Indiji. Prosili so, da bi jim poslali kopijo milostne podobe.
- [Podoba Marije Pomagaj v cerkvi sv. Kornelija v Heerlerheide, Limburgu](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/podoba-marije-pomagaj-v-cerkvi-sv-kornelija-v-heerlerheide-limburgu/): Podobo Marije Pomagaj so postavili Slovenci v cerkvi Sv. Kornelija v Heerlerheide, to je del mesta Heerlen v nizozemskem Limburgu. Tu se je zaradi rudnika naselilo v 30. letih prejšnjega stoletja kakih 6000 Slovencev. Možje so bili rudarji. Močna slovenska skupnost je bila tudi kulturno in versko zelo aktivna in opazna, tako da je postala dejansko del verskega in kulturnega življenja tega kraja. Še danes je mogoče videti sledove tega življenja slovenske skupnosti, saj je ostalo tudi v verskem življenju kraja kar nekaj sledov slovenskih verskih običajev in navad. Tako je še vedno v tej cerkvi redna mesečna maša za slovensko skupnost, za božič je tu slovenska polnočnica, ki se je udeleži poleg Slovencev 150 do 200 domačinov, ohranjena je velikonočna vstajenjska procesija, ki se je prav tako udeleži veliko domačinov in poleg slovenskega zbora sodelujue pri njej tudi župnijska godba na pihala.Slovenci so pred desetletji dosegli pri cerkveni upravi župnije sv. Kornelija, da je bila postavljena na steni leve cerkvene ladje kapelica Marije Pomagaj z Brezij. Tu se redno srečujemo ob različnih pobožnostih, tu blagoslavljamo velikonočna jedila, tu se ustavljajo za kratko priprošnjo Materi božji slovenski verniki in domačini. Kapelica je deležna velike pozornosti slovenske skupnosti in je vedno lepo okrašena.
- [Oltarna podoba kapele v kolegiju Slovenik v Rimu](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/oltarna-podoba-kapele-v-kolegiju-slovenik-v-rimu/): Inštitut Slovenik je pomembna papežka ustanova v kateri so biveli mnogi študentje teologije iz Slovenije, ki so študirali v Rimu.
- [Kapela Marije Pomagaj v Jeperjeku](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/kapela-marije-pomagaj-v-jeperjeku/): 8295 Tržišče, Slovenija V nedeljo, 15. Novembra 2009, je bila na Jeperjeku otvoritev obnovljene kapelice Marije Pomagaj, ki jo je na koncu 19. stoletja, ko so otroci umirali za grižo, zgradila družina Skušek. Kapelica stoji v senci mogočne lipe na vzpetinici pred vasjo ob cesti Malkovec –Telče.
Denar za obnovo sta prispevali občina Sevnica in KS Tržišče, s prostovoljnim delom so priskočili na pomoč domačini, največ družina Skušek, obnovitvena dela pa je koordiniral Franc Povše.
Obnovljeno kapelico je blagoslovil škocjanski župnik Damjan Štih, sodeloval pa je tudi tržiški župnik Slavko Kimovec. Zbrane sta pozdravila župan občine Sevnica Srečko Ocvirk in predsednik KS Tržišče Janez Kukec, ki sta pohvalila prizadevne domačine, ki spoštujejo in obnavljajo vrednote naših prednikov. Razišči tudi Bazilika Marije Pomagaj Milostna podoba Marije Pomagaj Čudeži pri Mariji Pomagaj Zgodovina božje poti Okolica Bazilike Marije Pomagaj Druga Marijina svetišča
- [Kapela Marije Pomagaj v dolini Tamar](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/kapela-marije-pomagaj-v-dolini-tamar/): Kapela Marije Pomagaj je bila zgrajena leta 1936. Leta 2002 so jo obnovili umetniki iz ateljeja Centra Aletti pod vodstvom p. Marka Ivana Rupnika. V prenovo spada strop, še posebej s svojo simboliko barvnih krogov. Pomen barv je vzet iz starega krščanskega izročila. Rdeča barva prvega kroga je barva Boga, kroga v sredi kapele predstavljata v zeleni barvi stvarstvo in v modri barvi človeka, trije krogi nad oltarjem v oranžni barvi in v zlatu pomenijo Božjo zvestobo, se pravi svetost Boga. Krog kot tak pomeni v krščanski tradiciji nebo, kocka pa stvarstvo, kozmos. Oltar je v obliki kocke ker nakazuje vesoljno razsežnost svete evharistije, v katero je vključena vsa zemlja. Urez v prednjo stranico kocke, okrašen z rdečo in zlato barvo spominja na Kristusovo rano, iz katere se razliva na vse Božje življenje, njegova neminljiva Ljubezen.V kapeli je mozaik kot neka kamnita tkanina stvarstva, na katero je položena sveta podoba. Kot nek vesoljni plašč. Spominja tudi na melišče, melišče milosti. Po tej sveti podobi se dvigajo k Bogu molitve vernikov in čez to sveto podobo drsi Božja milost.V lopi kapele na prednji steni sta upodobljena lika dveh angelov. Angel je priča božje prisotnosti. Kjer je angel, tam je Bog. Angel na desni je v gibanju, hiti in čez ramo ima plezalno vrv, v roki drži tri peresno žezlo Svete Trojice. Sveta Trojica je Bog, ki se nam je razodel kot Ljubezen. Ljubezen pa zvest, neuničljiv odnos, razmerje, ki vzdrži vse in nikoli ne zapusti ljubljenega. Bog nam v svoji ljubezni pošilja angela, ki nas povsod spremlja nevsiljivo, ponižno in ljubeče.Podoba angela na levi strani pa kaže na lik, ki stoji trdno na mestu. Angel ima v eni roki rožo mogoto, ki predstavlja Božjo neminljivost in večnost, v drugi roki drži svet, znamenje, da Božja Ljubezen objame vse in vse drži v življenju. Božja Ljubezen seže do najbolj skritega kota zemlje in doseže človeka z odrešenjem, pa tudi če človek pade še v tako skriti in temni prepad.
- [Podoba Marije Pomagaj v župnijski cerkvi Ljubljana Vič – Rudnik](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/podoba-marije-pomagaj-v-zupnijski-cerkvi-ljubljana-vic-rudnik/): Kopijo slike Marije Pomagaj je naslikal akademski slikar Leon Koporc leta 1972, ki je naredil kopijo tudi za New York v ZDA. Podobo so namestili na oltar sv. Jožefa, kjer je na nekoliko dvignjenem podaljšku menze stal samo križ in svečniki. Po spominu p. Antona Jermana je podoba nekako “slonela” na križu. V večjo čast Mariji Pomagaj, pa tudi zato, ker se je morala podoba vsak advent in božični čas umikati jaslicam, je omenjeni pater podobo dal prenesti na sedanje mesto. Podoba Marije Pomagaj tako zavzema sedaj prostor nekako v sredini desne ladje, nasproti misijonskemu križu, ki ostaja že vsa leta na levi strani. Pred podobo Marije Pomagaj je bil nameščen tudi klečalnik in uvedeno prižiganje lučk. Leta 1996 je rezbar Bergant dokončal okvir za sliko Marijo Pomagaj. Od tedaj je njena podoba še bolj češčena, ljudje se tam ustavljajo, prižigajo svečke in molijo. Na klečalniku je tablica z napisom (delo Jeraševih graverjev): V spomin na obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji 17.-19.maja 1996. Pod tem napisom je na levi strani ugravirana podoba papeža, ki z levico drži palico s križem, z desnico pa blagoslavlja. Na desni stani klečalnika pa piše: Posvetitev Viške župnije Brezmadežni. Blagoslovitev novega okvirja podobe Brezjanske Marije. Na praznik Marije Pomočnice, 24. maja 1996. Tablica je pritrjena na klečalnik poševno, od zadaj na rob zgornje “police” klečalnika. Na samem naslonjalu klečalnika pa sta nameščeni dve plošči z ugraviranim besedilom. Levo je posvetilna molitev Brezmadežni, desno pa napis: Na Brezjah tvoj je prestol, na Brezjah si doma. Ti mati vseh Slovencev, pozdravljena Marija.
- [Arhiv novic](https://marija.si/arhiv-novic/)
- [Muzej jaslic](https://marija.si/muzej-jaslic/): V sprehodu skozi deset prostorov Muzeja jaslic Brezje se srečamo z zgodovino jasličarstva, spoznamo pomen posameznih jasličnih figur in prizorov, občudujemo različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Muzej jaslic Brezje se nahaja v nekdanjem samostanskem hlevu in izvorna namembnost prostorov je v Muzeju še vedno vidna.
- [Brezje so na gori](https://marija.si/pot-na-brezje/brezje-so-na-gori/): Božje poti, ki so se v 16. stoletju razširile najprej po italijanskih deželah, so se imenovale Sacro Monte (sveta gora). Ime nam daje slutiti, da so cerkve in kapelice, kamor so ljudje romali, stale na gričih in vzpetinah, ki so se dvigovali nad okoliško pokrajino. Tudi mnoge božje poti na slovenskem etničnem ozemlju in drugod že v imenu samem skrivajo besedo gora ali na kak drug način označujejo lego nad okoliško pokrajino (Stara Gora nad Čedadom, Sveta Gora pri Gorici, Ptujska Gora, Svete Višarje, Međugorje, Monteserrat).
- [Moje romanje k Mariji Pomagaj](https://marija.si/pot-na-brezje/moje-romanje-k-mariji-pomagaj/): Romanje, to pradavno religiozno dejanje, ta prvotni izraz vere, ki je močno zaznamoval in še danes zaznamuje slovensko vernost …
(kardinal Franc Rode v spremni besedi knjige »Slovenske božje poti«, dec. 2007)
- [Pot na Brezje](https://marija.si/pot-na-brezje/): Človek popotnik se na iskanje po posvečeni poti odpravlja, da bi v naporu in žrtvah dosegel svoj cilj in se srečal z Marijo, ki je Mati upanja in tolažbe.
- [Druga Marijina svetišča](https://marija.si/marija-pomagaj/druga-marijina-svetisca/): Slovenci smo vedno ljubili Marijo, svojo Mater v veri. Tako je po vsej Evropi, saj je njej posvečenih največ evropskih cerkva.
- [Okolica bazilike Marije Pomagaj](https://marija.si/marija-pomagaj/okolica-bazilike-marije-pomagaj/): Trg pred Baziliko se nadaljuje v Park miru s kipom svete Družine in križem, pogled pa seže naprej do Julijcev z očakom Triglavom. V parku so občasne razstave, kraj pa vedno vabi k oddihu in duhovni poglobitvi ob lepotah stvarstva.
- [Zgodovina božje poti](https://marija.si/marija-pomagaj/zgodovina-bozje-poti/): Slovenski narod je sprejel krščansko vero pred več kot 1200 leti. Od vsega začetka je bila naša vernost najtesneje povezana z iskrenim češčenjem Matere Božje; Marija je naš narod spremljala skozi premnoge viharje trdih preskušenj, zaupanje v njeno varstvo in pomoč je vedno znova vlivalo moč v zbegane duše, zdravilo razbolele rane in dajalo poguma za nadaljna iskanja in tveganja.
- [Podobe Marije Pomagaj po svetu](https://marija.si/marija-pomagaj/podobe-marije-pomagaj-po-svetu/): Marija je najprej simbol zmage. Zmage dobrega nad zlom. Nato je tudi simbol slovenstva. Mnogi Slovenci so jo vzeli za svojo. Njena nežna in duhovno bogata upodobitev nam kaže pravo pot k Bogu.
- [Čudeži pri Mariji Pomagaj](https://marija.si/marija-pomagaj/cudezi-pri-mariji-pomagaj/): Prvi čudeži ozdravljenja so se zgodili 50 let po vzpostavitvi božje poti in tudi danes se dogajajo bolj ali manj izpričani.
- [Milostna podoba Marije Pomagaj](https://marija.si/marija-pomagaj/milostna-podoba-marije-pomagaj/): Milostna podoba je poleg evharistije drugo srce svetišča na Brezjah. Vsak romar bi lahko povedal svojo zgodbo o srečanju s to podobo. Nekaj opisov smo zbrali tukaj.
- [Bazilika Marije Pomagaj](https://marija.si/marija-pomagaj/bazilika-marije-pomagaj/): Prelepo svetišče Marije Pomagaj na Brezjah se je skozi čas nekajkrat spreminjalo. Raslo je od majhne cerkvice sv. Vida s pripadajočo Marijino kapelo do Slovenskega Marijinega narodnega svetišča – Bazilike Marije Pomagaj.
- [Marija Pomagaj](https://marija.si/marija-pomagaj/): Slovensko Marijino narodno svetišče Marija Pomagaj na Brezjah je že stoletje in pol naše glavno romarsko središče. Slovenci že od začetka svoje vernosti pobožno častimo tudi Božjo Mater, Marijo. Prva cerkev, zgrajena okrog leta 760, ko so naši predniki sprejeli vero, je bila posvečena Mariji. Brezje so postale središče vernih Slovencev po prvih milostnih ozdravitvah leta 1863. Čeprav je romarska pot k Mariji Pomagaj na Brezje ena najmlajših na Gorenjskem, je že stoletje in pol naša najpomembnejša božja pot. Bazilika Marije Pomagaj Milostna podoba Marije Pomagaj Podobe Marije Pomagaj po svetu Čudeži pri Mariji Pomagaj Zgodovina božje poti Okolica Bazilike Marije Pomagaj Druga Marijina svetišča
- [Doživite Brezje](https://marija.si/dozivite-brezje/): Marija ne stoji ob strani, ampak dejavno sodeluje pri delu odrešenja. Od vsega začetka je poslušna Bogu in se mu v vsem izroča. Zato bližina Marije ni samo občutek, ki ga dobimo, ko priromamo na Brezje. To je srečanje z Božjo dobroto v najpristnejši obliki.
- [Kontakt](https://marija.si/kontakt-2/): Slovensko Marijino narodno svetišče (04) 537 07 00 info@marija.si Brezje 72, 4243 Brezje Občina: Radovljica Upravna enota: Radovljica GPS: E14.23251, N46.32893 Odgovorna oseba: p. Robert Bahčič Davčna številka: 45320608 (nismo zavezanci za DDV) Matična številka: 1180657 IBAN: SI56 0433 1000 3280 752 (KBMASI2X) Frančiškanski samostan Brezje (04) 537 07 00 info@marija.si Brezje 72, 4243 Brezje Občina: Radovljica Upravna enota: Radovljica GPS: E14.23251, N46.32893 Odgovorna oseba: p. Tadej Inglič Davčna številka: 66174643 (nismo zavezanci za DDV) Matična številka: 5581877 IBAN: SI56 0433 1000 3329 252 (KBMASI2X) Romarski urad (04) 537 07 00 info@romar.si Brezje 72, 4243 Brezje Občina: Radovljica Upravna enota: Radovljica GPS: E14.23251, N46.32893 Odgovorna oseba: dr. Andreja Eržen Firšt Davčna številka: SI55947450 (smo zavezanci za DDV) Matična številka: 3540472 IBAN: SI56 2900 0005 1634 994 (BACXSI22)
- [Prenesi si aplikacijo](https://marija.si/prenesi-si-aplikacijo/): Aplikacija Marija Pomagaj Brezje je digitalni spremljevalec za vse, ki želijo biti na tekočem z dogajanjem v svetišču na Brezjah. Omogoča vpogled v aktualne dogodke, dostop do bogate zbirke jaslic ter interaktivnih točk, kjer lahko raziskujete in spremljate najnovejše vsebine povezane s svetiščem.
- [Domov](https://marija.si/): Vsak človek ima svojo pot. In vsaka pot ima svoj pomen. Zato si moramo na svojih poteh vzeti čas, se ustaviti in pogledati, v katero smer nas peljejo. Tudi naše življenje je le kratko potovanje proti večnosti.

## Mega Menu Items
- [elementor-mega-item-5098](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-5098/)
- [elementor-mega-item-5097](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-5097/)
- [elementor-mega-item-5099](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-5099/)
- [elementor-mega-item-5096](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-5096/)
- [elementor-mega-item-1653](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-1653/)
- [elementor-mega-item-1654](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-1654/)
- [elementor-mega-item-273](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-273/)
- [elementor-mega-item-271](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-271/)
- [elementor-mega-item-1296](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-1296/)
- [elementor-mega-item-741](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-741/)
- [elementor-mega-item-1010](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-1010/)
- [default-mega-item-1010](https://marija.si/jet-menu/default-mega-item-1010/)
- [elementor-mega-item-269](https://marija.si/jet-menu/elementor-mega-item-269/)