V Marijinem letu je 8. decembra 1954, na praznik Brezmadežne, ljubljanski škof Anton Vovk posvetil nov oltar v kapeli Marije Pomagaj. Na posvetitev nas spominja latinski napis na oltarju, ki se v prevodu glasi: “Krasni oltar je premilostni Kraljici posvetil ljubljanski škof Anton Ribičev.” Ob posvetitvi oltarja Marije Pomočnice na Brezjah je bil Vovkov govor poln simbolike, posvečene vzvišeni vlogi oltarja kot osrednjega in najpomembnejšega predmeta v cerkvi.
70-letnico posvetitve oltarja pri Mariji Pomagaj smo na praznik Brezmadežne obhajali s slovesno sveto mašo. Sveto mašo je ob 10. uri v baziliki Marije Pomagaj daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Ob njem je somaševal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič. V uvodu v sveto mašo je pozdravil prisotne romarje ter se škofu Šuštarju zahvalil, da se je odzval povabilu. Spregovoril je o vsebini in pomenu današnjega praznika ter jubileja posvetitve oltarja pri Mariji Pomagaj.
Tudi škof Šuštar je uvodoma v pridigi spregovoril o jubileju, 70-letnici posvetitve Marijinega oltarja. »Škof Vovk je bil z Brezjami tesno povezan. Bil je doma v Vrbi, v bližini Brezij; pogosto je poromal k Mariji Pomagaj in pred škofovskim posvečenjem je tu opravil duhovne vaje. Vsak oltar je povezan z daritvijo, z Jezusovo daritvijo za naše odrešenje. Ko pa gledamo na Marijo, ki je v svojem telesu spočela, nosila in rodila Jezusa, pomislimo na Marijo, kot na prvi oltar in prvi tabernakelj, kjer je bil Jezus prisoten; ki je prišel po Mariji na svet za naše odrešenje.« Je uvodoma dejal škof Šuštar.
V nadaljevanju je spregovoril o današnjem prazniku brezmadežnega spočetja Device Marije: »To nedeljo, ki je sicer druga adventna, praznujemo slovesni praznik Brezmadežno spočetje Device Marije. Zelo primerno je, da skupaj z Devico Marijo, ki je kot Jezusova mati prva doživljala advent, pričakovanje in prihod Božjega Sina, praznujemo adventni čas. Z Marijo, z njenim praznikom Brezmadežnega spočetja, se najbolj približamo originalnemu adventu. Ta praznik nam predstavi vzrok zaradi česar je Bog obljubil in izvršil odrešenje sveta; in potem tudi potek prvih dogodkov v zgodovini, ko je Bog s sodelovanjem človeka poslal na svet Odrešenika. Ta praznik je praznik vere. Povede nas v veliko zgodovino odrešenja človeštva; čisto na začetek do Adama in Eve in njunega greha v raju, do čistega odgovora vere in zaupanja Device Marije. Brez preproste in iskrene vere, bi človek težko razumel današnji praznik.«
»In ta Brezmadežna Devica Marija je tudi naša mati, ki nam vedno rada pomaga. Z zaupanjem in priprošnjo se zatekamo k njej, da bi ji bili podobni in bi nas spremljala skozi življenje. Zavedamo se nevarnosti skušnjav, ki človeka tako hudo ranijo in peljejo proč od Boga; čutimo se krhke in pogosto nemočne. Marija, pa je skušnjavcu strla glavo, ga premagala in nam podarila Jezusa. Zato radi ponavljamo za Bernardko Lurško in za fatimskimi pastirčki kratko molitev: »Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!« Ob tem nosimo okrog vratu ali kako drugače čudodelno Marijino svetinjico s podobo Brezmadežne. Marsikdo pa se z molitvijo na ta praznik posveti, oziroma obnovi posvetitev Mariji Brezmadežni, tako kot to delamo slovenski duhovniki in škofje. Marija Brezmadežna pa je tudi zavetnica frančiškanskega reda. Zato jim ob tem prazniku iz srca čestitamo in jo prosimo za varstvo in pomoč. Amen.« Je pridigo zaključil škof Šuštar.
Ob koncu svete maše sta mašnika z molitvijo in kadilom počastila oltar Marije Pomagaj.

Pripravila: AEF