V baziliki Marije Pomagaj vsako leto ob 18. uri tradicionalno poteka družinska polnočnica, ki se jo je tudi letos udeležilo veliko število družin. Pri sveti maši je s petjem in glasbo sodeloval otroško-mladinski pevski zbor Spominčice, ki ga vodijo Albina Likar, Ana in Borut Zupan. Pred sveto mašo so pripravili kratko predstavo, s katero so otrokom in staršem na zanimiv način predstavili skrivnost rojstva Jezusa Kristusa.

Družinska polnočnica je lepa priložnost, da se na Sveti večer pri praznični sveti maši združi vsa družina, od najmanjših do najstarejših. Sveto mašo je tudi letos daroval rektor bazilike, p. Robert Bahčič, ki je ob pridigi stopil med otroke ter jim spregovoril o angelski simfoniji ob Jezusovem rojstvu: “Angeli pozdravljajo začetek in konec Jezusovega zemeljskega življenja. Pojejo v Betlehemu ob Jezusovem rojstvu in so prisotni ob njegovem vnebohodu na Oljski gori. Ta njihova prisotnost želi poudariti pomen in vlogo njihovega posredovanja. Pesem je klic k veselju. Rojen je Odrešenik. Judovstvo je v Jezusovem času z veseljem sprejelo obstoj posredniških bitij med Bogom in svetom. Vsak element stvarstva je imel svojega angela. Posredovali so tudi v človeškem svetu kot poslanci, ki jih je poslal Bog.

Nadangel Mihael je bil angel varuh Izraela, Gabriel pa je bil razlagalec zahtevnih besedil, kot nam poroča Danielova knjiga. Vsak narod je imel svojega angela varuha. Po Genezi 10 je bilo znanih sedemdeset narodov. V tem kulturnem kontekstu so cerkveni očetje ponovno brali evangelij o otroštvu s prikazovanji angelov. Kdo so bili angeli, ki so se pridružili angelski pesmi ob Jezusovem rojstvu? Po Origenu, ki je živel v Cezareji v Palestini, so angeli varuhi narodov z velikim veseljem pozdravili Odrešenikov prihod. Vedeli so, da se je Jezus rodil, da bi odkupil vse narode, ki jih je bilo ukazano varovati.

Angeli narodov so se pridružili angelom elementov stvarstva, da bi pozdravili novorojenega otroka. Vse stvarstvo je moralo sodelovati pri odrešenju. Božični koncert je moral sodelovati pri odrešenju, moral je biti izviren. Zakaj se ne bi vsi veselili? Veselje je bilo znamenje, da je življenje zmagalo. Origen, ko je razlagal angelsko petje za božič, si je pogovor med angeli predstavljal takole: »Rekli so drug drugemu: ‘Če se je spustil dol v telo, če si je prevzel umrljivo meso, zakaj ostajamo tukaj brez dela?’ Pojdimo vsi in se spustimo z neba.’« (Homilije o Ezekielu 1,7)

V prvih sanjah (prim. Mt 1,18-25) angel pomaga Jožefu rešiti dramo, ki ga doleti, ko izve za Marijino nosečnost: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Druge Jožefove razodevajoče sanje se pojavijo, ko je življenje otroka Jezusa v nevarnosti. Sporočilo je jasno: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Bodi tam, dokler ti ne povem; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga umoril« (Mt 2,13). Jožef brez oklevanja uboga:

»Vstal je, ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti« (Mt 2,14-15). Jožef v Egiptu čaka na Božje znamenje, da bi se lahko vrnil domov; in ravno to je vsebina tretjih sanj. Angel mu razkrije, da so tisti, ki so hoteli ubiti otroka, mrtvi, in mu naroči, naj se z Marijo in Jezusom vrne v domovino (prim. Mt 2,19-20).

A ravno med povratkom »je slišal, da vlada v Judeji Arhelaj namesto svojega očeta Heroda, in se je bal iti tja« (Mt 2,22). In tukaj je četrto razodetje: »Bil pa je v sanjah opomnjen in se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je naselil v mestu, ki se imenuje Nazaret« (Mt 22-23).

Angel je najbolj zgodaj ustvarjena Božja stvar. Njegovo bitje je silna moč. Ko se angel prikaže človeku, se njegova prva beseda glasi: » Na boj se!« To pomeni, da on sam daje moč in zagotovilo, kajti med njim in Bogom vlada soglasje, da angel skrbi za to, kar je v človeku svetega. Angel čuva to sveto. Naše življenje je vedno deležno skrivnostne in mogočne podpore angelov. »Od otroštvo do smrti spremljata človekovo življenje njihovo varstvo in njihova priprošnja.« (KKC 336)

Naši angeli varuhi so diskretne in močne prisotnosti, ki nas spremljajo na naši poti, nas varujejo in vodijo k Bogu. Učijo nas veseliti se, imeti pogum, hoditi v luči, ohranjati mir, slediti pravi poti in živeti v Očetovem varstvu. Predvsem pa nas spominjajo, da nismo nikoli sami. Kličimo jih z zaupanjem in pustimo se jim voditi.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF