Že od ranega jutra so k Mariji Pomagaj prihajali številni romarji, ki so se udeležili svetih maš ob 7. uri, 8.30, 10.00 in 11.30. Preko 6000 romarjev, iz vseh koncev naše dežele je na praznik Marijinega vnebovzetja prišlo k Mariji Pomagaj. Osrednjo slovesno sveto mašo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob njem sta somaševala rektor bazilike p. Robert Bahčič ter Boštjan Prevc, nadškofijski tajnik.
Pater Robert Bahčič je uvodoma pozdravil preko 4000 romarjev, ki so na Brezje prišli od blizu in daleč. Med njimi so bili številni peš romarji, narodne noše, predstavniki javnega življenja in številnih medijskih hiš, ki bodo sporočilo praznika ponesli v svet. Nadškofu Zoretu se je zahvalil za vodenje slovesnega somaševanja.
Nadškof Zore je v uvodu v sveto mašo dejal, da je praznik številne privabil k Mariji. »Ne moremo si prestavljati, da bi brez nje stopali skozi življenje, da bi morali brez nje sprejemati preizkušnje in stiske, ki nas pritisnejo k tlom; nepredstavljivo je, da bi brez nje morali stati pod križi našega življenja in pod križi, na katerih trpijo tisti, ki so nam blizu. Ob njej, ki je bolečino križa doživela do konca in je v vsakem trenutku svojega služenja Bogu ponavljala začetno podaritev, ki jo je izrazila v besedi: Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi, dobimo tudi mi moč za naslednji korak in upanje za zvestobo v dobrem,« je povedal nadškof Zore.
Nadaljeval je, da je jedro vere kristjanov vnebovzetje, saj »verujemo, da je Marija, kakor Kristus, njen Sin, že premagala smrt in slavi zmago v nebeški slavi s polnostjo svojega bitja »z dušo in telesom.« »Blagor tistemu, ki veruje Božji besedi, blagor tistemu, ki sprejema Božjo voljo, kajti njegovo življenje postane rodovitno in njegova prihodnost se odpira v večnost. Ker veruje, kar pomeni, da je v svojem življenju odprt za Božje delovanje in v vsakem trenutku življenja sprejema in izpolnjuje Božjo voljo,« je dejal nadškof Zore.
Ljubljanski metropolit je nato dodal, da človek pozna tudi drugačno resničnost, to pa je zanikanje Boga. »Današnji svet noče, da bi človek poslušal Boga. Namesto v rodovitno polje izpolnjevanja Božje volje, ga zapira v kletko vseh mogočih pravic, ki ga trgajo iz rodovitnega odnosa s seboj in svojo naravo, s svojim Stvarnikom in njegovim načrtom rodovitnosti, odrešenja in življenja. Z vsemi mogočimi pravicami ga postavlja na odprt prostor niča, kjer ni več smeri in ciljev, kjer ni več poti in izpolnitve, kjer ostaja samo še ta trenutek in človekovo iskanje samega sebe in svoje identitete. A človek zaman išče sebe in svojo identiteto, če ni nekoga, ki ga sprejme, ki ga pokliče po imenu in ga obdari z dostojanstvom. Brez Boga, ki človeku daje dostojanstvo, človek išče svojo podobo iz dneva v dan, in vedno znova razočaran spozna, da ne ve, kdo je,« je opozoril.
Navezal se je na besede iz prvega berila v katerem spoznamo dramatični spopad, ki ga je predstavil apostol Janez. »Na eni strani žena, ogrnjena v sonce, obdana z zvezdami in z luno pod nogami. Žena, ki je obdana z lepoto in ji narava služi. Žena, ki ji ni prizaneseno s trpljenjem in doživlja porodne bolečine in muke; vendar pa prinaša življenje,« je povedal.
»Prav v tem prizoru vidimo skrivnostno moč življenja. Zmaj nikakor ni vsemogočen, pa naj bo videti še tako strašen. Zmaj nazadnje postane zmajček, ki se prej ali slej sesuje vase, ker nima življenja v sebi. V sebi ima sovraštvo, slo po uničevanju. To pa vodi v smrt. Zmaj tudi v svoji največji moči s svojim repom lahko vrže z neba samo tretjino nebesnih zvezd. Tega kristjani ne smemo nikoli pozabiti. Naj zmaj še tako divja, naj na ves glas razglaša svoje laži po zemlji, naj z ihtavo zaletavostjo klati zvezde z neba, naj se zaganja za novorojencem in za materjo; nebo je še vedno posejano z zvezdami in zmajevo žrelo prazno,« je poudaril nadškof Zore.
»Marija Vnebovzeta nas spodbuja, naj se ne ukvarjamo z zmajem in njegovimi teorijami, ideologijami, zakoni in vsem drugim, s čimer hoče človeka in svet iztrgati iz Božjih rok. Spodbuja nas, naj bodo naša srca naravnana na Boga, ki je tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. Po Marijinem zgledu bomo Božjo voljo postavili na prvo mesto. Če bomo to delali vztrajno in dosledno, obenem pa dovolj ponižno, se bo Bog lahko ozrl tudi na nas in po nas prihajal v ta svet. Po Marijinem zgledu naša naloga ni, da bi svoje življenje in moči zapravljali za zaletavanje v zmaja, kakor koli se že imenuje in kakršne koli barve že je. Naša naloga je svetu prinašati Boga, ki se v nas rojeva z izpolnjevanjem Božje volje, z molitvijo, premišljevanjem Božje besede in prejemanjem zakramentov. V zaupanju v Boga in v življenju z Bogom je naša moč,« je poudaril nadškof Zore.
Med sveto mašo smo obnovili izročitev slovenskega naroda Mariji.
Tebi, naša Mati, se danes vsi skupaj posvetimo.
Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči
Svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku,
ki živi in kraljuje vekomaj.
Amen.
Pripravila: AS in AEF
Foto: Janez Kotar in Romarski urad Brezje